Jedro

Po določilu 9. člena Zakona o sodnih taksah (Ur.l. RS št.30/78, 38/96) zastara pravica zahtevati sodno takso v dveh letih po preteku tistega leta, v katerem je taksna obveza nastala. Vsako uradno dejanje pa prekine zastaranje vse do absolutnega zastaranja ob izteku štirih let.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Dolžnik iz prisilne poravnave se je pravočasno pritožil zoper sklep prvostopnega sodišča o odmeri sodne takse. V pritožbi je navedel, da je izterjava sodne takse zastarala, da je sodišče napačno citiralo predpis, da ja pravni pouk napačen in da sodišče po zadnji noveli zakona o sodnih taksah lahko odmeri sodno takso le v višini do 50.000 točk. Pritožba ni utemeljena.

Po določilu 9. člena Zakona o sodnih taksah (Ur.l. RS št.30/78 - 38/96) zastara pravica zahtevati sodno takso v dveh letih po preteku tistega leta, v katerem je taksna obveza nastala. Taksna obveza je nastala leta 1994, ko je bila sklenjena prisilna poravnava in izterjava zastara z potekom leta 1996. Pri tem je še dodati, da vsako uradno dejanje prekine zastaranje vse do absolutnega zastaranja ob izteku štirih let. Izterjava v tej zadevi torej ni zastarala.

Brez uspeha ostanejo tudi pritožbene navedbe o tem, da je izpodbijana odločba navedla II. odst. 20. tarif. številke, namesto II. točke cit. tarif. številke. Prav tako je bila pritožba pravočasno vložena kljub napačnem pravnem pouku. Zadnja novela Zakona o sodnih taksah z dne 19.7.1996 v 12. členu določa, da se za odločbe in procesna dejanja strank, ki so bila opravljena do dneva, ko je stopila v veljavo novela zakona, uporabljata takratni predpis in tarifa. Zato za predmetno zadevo ne velja omejitev poprečne takse na 50.000 točk.