Jedro

Besedilo tožbenega zahtevka se mora glasiti tako, kot si tožnik želi, da bi se glasil izrek sodbe, da lahko torej sodišče, če ugodi tožbenemu zahtevku, vsebino tožbenega zahtevka dobesedno prepiše v izrek sodbe. Navsezadnje pa mora biti tožbeni zahtevek tak, da je na njegovi podlagi tudi mogoče izpeljati morebitno izvršbo.

Stopničasta tožba, ki je tožnica ne uveljavlja, je urejena v 182.a členu ZPP, ki določa, da lahko tožeča stranka uveljavlja dva zahtevka zoper isto toženo stranko tako, da si pridrži določitev drugega zahtevka ter navedbo dejstev in dokazov, na katere opira ta zahtevek, če je to odvisno od pridobitve dejstev ali dokazov, ki jih stranka zahteva s prvim zahtevkom. Iz komentarja uvodnih pojasnil k spremembam ZPP-E, je razbrati, da je stopničasta tožba dopustna v primeru, kadar pride tožeča stranka v takšno trditveno in dokazno stisko, da ne more konkretizirano opredeliti zahtevka. Tožnica pa se v pritožbi smiselno sklicuje ravno na trditveno in dokazno stisko. Tožnica, ki trdi, da iz razloga, ker s podatki in dokazili o skupnem premoženju razpolaga toženec, ne more ustrezno opredeliti dejstev in posledično tudi ne oblikovati tožbenega zahtevka, tako ne more vložiti tožbe, ki ni sposobna za obravnavo, ker tožbeni zahtevek ni določno opredeljen (in bi jo potem med postopkom dopolnjevala), ampak ima na voljo stopničasto tožbo, s katero lahko od toženca zahteva, da ji da ustrezne podatke o skupnem premoženju in predloži dokaze, iz katerih bo izhajal obseg skupnega premoženja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo v delu, v katerem se glasi: "3) Ugotovi se, da v skupno premoženje pravdnih strank, ustvarjeno v zunajzakonski in zakonski skupnosti pravdnih strank, spada premoženje in pravice v skupni višini 757.000,00 EUR z vsemi donosi od dne 1. 11. 2012 dalje, ki obsega: - sredstva, vplačana v matrice podjetja A., skupaj z vsemi plodovi, ki se vodijo na računih na ime družbe B., d. o. o., in na ime C. C., ali na ime katerekoli tretje osebe, katere dejanski upravičenec je tožena stranka; - denarna sredstva na računu tožene stranke pri banki X ali sredstva, nakazana ali dvignjena z navedenega računa, skupaj z vsemi plodovi; - denarna sredstva na računu tožene stranke pri banki Y ali sredstva, nakazana ali dvignjena z navedenega računa, skupaj z vsemi plodovi; - denarna sredstva na kateremkoli bančnem računu, ki ga je tekom trajanja zakonske zveze odprla tožena stranka, ali na katere je prenakazala sredstva pravdnih strank iz skupnega premoženja; - naložbe v BitCoin in ostale kripto valute v času trajanja zakonske zveze pravdnih strank ali kasneje iz denarnih sredstev, ki predstavljajo skupno premoženje pravdnih strank, vse skupaj s plodovi; - druge finančne naložbe, ustvarjene iz denarnih sredstev, ki predstavljajo skupno premoženje pravdnih strank, vse skupaj s plodovi; 5) Ugotovi se, da v skupno premoženje pravdnih strank, ustvarjeno v zunajzakonski in zakonski skupnosti pravdnih strank, spadajo naslednje stvari: - 300 do 350 homeopatske knjig (antikvitete), ki so v posesti tožene stranke in so se pred tem nahajale v prostorih izbrisane družbe B., d. o. o., kot so razvidne iz priloženih fotografij, v vrednosti približno 45.000 EUR; - 1.300 homeopatskih zdravil, ki so v posesti tožene stranke in so se pred tem nahajale v prostorih izbrisane družbe B., d. o. o., kot je razvidno iz priloženih fotografij, v vrednosti približno 11.800 EUR; - umetniške slike, med njimi tudi zbirka M. M., ki so v posesti tožene stranke in so se pred tem nahajale v prostorih stanovanjske hiše na naslovu Ulica 1; - knjige (s področja homeopatije in financ), ki so v posesti tožene stranke in so se pred tem nahajale v prostorih stanovanjske hiše na naslovu Ulica 1, zlasti pod stopnicami;".

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica, ki predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, toženi stranki pa naloži v plačilo pritožbene stroške s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje tudi odgovorjeno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvotna tožba se je v spornem delu glasila: **-** 1. do 4. alineja 3. točke: * Sredstva, vplačana v matice podjetja A., skupaj z vsemi plodovi, ki se vodijo na računih na ime družbe B., d. o. o., in na ime C. C. ali na ime katerekoli tretje osebe, katere dejanski upravičenec je tožena stranka; * denarna sredstva na računu tožene stranke pri banki X ali sredstva nakazana ali dvignjena z navedenega računa, skupaj z vsemi plodovi; * denarna sredstva na računu tožene stranke pri banki Y ali sredstva nakazana ali dvignjena z navedenega računa, skupaj z vsemi plodovi; * denarna sredstva na kateremkoli bančnem računu, ki ga je tekom trajanja zakonske zveze odprla tožena stranka, ali na katere je prenakazala sredstva pravdnih strank iz skupnega premoženja; **-** 6. alineja 3. točke: naložbe v BitCoin in ostale kripto valute v času trajanja zakonske zveze pravdnih strank ali kasneje iz denarnih sredstev, ki predstavljajo skupno premoženje pravdnih strank, vse skupaj s plodovi; **-** 8. - 11. alineja 3. točke: * 1. 300 do 350 homeopatskih knjig (antikvitete), ki so v posesti tožene stranke in so se pred tem nahajale v prostorih izbrisane družbe B., d. o. o.,v vrednosti približno 45.000 EUR; * 1.300 homeopatskih zdravil, ki so v posesti tožene stranke in so se pred tem nahajale v prostorih izbrisane družbe B., d. o. o., v vrednosti približno 11.800 EUR; * umetniške slike, ki so v posesti tožene stranke in so se pred tem nahajale v prostorih stanovanjske hiše na naslovu Ulica 1; * knjige (s področja homeopatije in financ) ki so v posesti tožene stranke in so se pred tem nahajale v prostorih stanovanjske hiše na naslovu Ulica 1;

5. Sodišče se je pri odločitvi pravilno oprlo na drugi odstavek 105. člena in 180. člen ZPP in tožnico pozvalo, da tožbeni zahtevek določno opredeli tako, da opredeli višino sredstev in plodov (1. do 4. alineja prvotnega zahtevka), opredeli višino naložb v kripto valute (6. alineja prvotnega zahtevka), da zdravila, knjige in umetniške slike opredeli tako, da jih bo mogoče identificirati, kar pomeni ločiti od drugih stvari iste vrste (8. do 11. alineja prvotnega zahtevka). Kot je namreč pravilno pojasnilo, se mora besedilo tožbenega zahtevka glasiti tako, kot si tožnik želi, da bi se glasil izrek sodbe, da lahko torej sodišče, če ugodi tožbenemu zahtevku, vsebino tožbenega zahtevka dobesedno prepiše v izrek sodbe. Navsezadnje pa mora biti tožbeni zahtevek tak, da je na njegovi podlagi tudi mogoče izpeljati morebitno izvršbo.

6. Tožnica je sicer po pozivu sodišča prve stopnje tožbeni zahtevek popravila,1 a tudi po presoji pritožbenega sodišča popravljeni (oz. dopolnjeni) tožbeni zahtevek v obsegu razvidnem iz izpodbijanega sklepa ni popoln oz. sposoben za obravnavanje, zato je tožba v zavrženem delu še vedno nepopolna. Po popravku tožbe je namreč tožnica **za celotno 3. točko tožbenega zahtevka**2 opredelila vrednost premoženja in pravic 757.000 EUR, z vsemi donosi od 1. 11. 2012. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da bi morala tožnica zneskovno opredeliti vsako od posameznih alinej in da skupna opredelitev vrednosti ne zadošča. 5. točka popravljene tožbe3 je konkretizirana s tem, da je tožnica dodala, da gre za homeopatske knjige in homeopatska zdravila, ki so se pred tem nahajala v prostorih izbrisane družbe B., d. o. o., _in so razvidni iz priloženih fotografij_. Glede umetniških slik je tožbeni zahtevek dopolnila tako, da je med njimi tudi _zbirka M. M. in slika D. s črnim okvirom_. Glede knjig s področja homeopatije in financ pa je tožbeni zahtevek dopolnila tako, da je dodala k navedbi, da so v posesti tožene stranke in so se pred tem nahajale na naslovu Ulica 1, da so se nahajale zlasti pod stopnicami.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da posamezne alineje 3. točke niso dovolj določene in da bi bilo treba tožbeni zahtevek zneskovno opredeliti po vsaki alineji. Pravilen je tudi zaključek, da gre pri dodani zadnji alineji (3. točke), ki se nanaša na druge finančne naložbe, še za bolj nedoločen zahtevek od zahtevkov iz prejšnjih alinej. Iz navedb v tožbi namreč ni jasno, kaj točno tožnica zahteva, toženec pa se zoper takšne navedbe niti ne more braniti.

8. Od posameznih zahtevkov, zajetih v alinejah 5. točke, je sodišče prve stopnje v obravnavo vzelo zahtevek, ki se nanaša na sliko D. s črnim okvirjem, za katerega je štelo, da je določljiv in zato sposoben za obravnavanje. V preostalem delu je ta del tožbe zavrglo in pojasnilo, da bi morale biti premične stvari opredeljene npr. po velikosti, znamki, barvi, obliki, starosti, letu izdelave. V postopku delitve zato posameznih predmetov ne bi bilo mogoče identificirati in razdeliti med strankama, pri čemer priložene fotografije ne zadoščajo, saj iz njih ni razvidno, za katere posamične premičnine gre. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje takšni presoji: s priloženih fotografij ni razvidno, za katera homeopatska zdravila, s fotografij tudi ni razvidno za katere homeopatske knjige naj bi šlo; ni jasno, katere knjige naj bi bile pod stopnicami stanovanjske hiše Ulica 1, prav tako ne za katere umetniške slike tožnica zahteva, da predstavljajo skupno premoženje pravdnih strank (pri tem tudi ni jasno, kaj predstavlja zbirka M. M.).

9. Pritožba izpostavlja, da z dokazili o obsegu premoženja razpolaga toženec, zato meni, da ji sodišče z izdanim sklepom onemogoča, da pride do informacij o obsegu premoženja, saj sama ne razpolaga z dokazili. Zato je v tožbi zahtevala, da tožena stranka predloži dokaze o obsegu premoženja (edicijski zahtevek). Po mnenju pritožbe tožbe ni mogoče zavreči brez obravnavanja zahtevka in poziva tožencu, da izroči ustrezne dokaze. Tožnica bo tožbeni zahtevek lahko ustrezno oblikovala šele, ko bo od toženca pridobila ustrezna dokazila.

10. Po eni strani seveda drži, da tožnica, ki ne razpolaga z dokazili, v tem trenutku ne more določno oblikovati tožbenega zahtevka in bi bila takšna zahteva vsekakor tudi neživljenjska, pa vendar je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Razlog je v tem, da je zakonodajalec ravno za situacijo, kot je obravnavana, uzakonil institut stopničaste tožbe (ki je tožnica ni uveljavljala).

11. Ta je urejena v 182.a členu ZPP, ki določa, da lahko tožeča stranka uveljavlja dva zahtevka zoper isto toženo stranko tako, da si pridrži določitev drugega zahtevka ter navedbo dejstev in dokazov, na katere opira ta zahtevek, če je to odvisno od pridobitve dejstev ali dokazov, ki jih stranka zahteva s prvim zahtevkom. Iz komentarja uvodnih pojasnil k spremembam ZPP-E, je razbrati, da je stopničasta tožba dopustna v primeru, kadar pride tožeča stranka v takšno trditveno in dokazno stisko, da ne more konkretizirano opredeliti zahtevka. Tožnica pa se v pritožbi smiselno sklicuje ravno na trditveno in dokazno stisko. Tožnica, ki trdi, da iz razloga, ker s podatki in dokazili o skupnem premoženju razpolaga toženec, ne more ustrezno opredeliti dejstev in posledično tudi ne oblikovati tožbenega zahtevka, tako ne more vložiti tožbe, ki ni sposobna za obravnavo, ker tožbeni zahtevek ni določno opredeljen (in bi jo potem med postopkom dopolnjevala), ampak ima na voljo stopničasto tožbo, s katero lahko od toženca zahteva, da ji da ustrezne podatke o skupnem premoženju in predloži dokaze, iz katerih bo izhajal obseg skupnega premoženja.

12. Nadalje pritožba obširno navaja, da posledica nesklepčnosti tožbe ne more biti zavrženje, ampak zavrnitev tožbenega zahtevka. To seveda drži, a v obravnavani zadevi ne gre za nesklepčno tožbo, ampak je tožba nepopolna.4 Kot je razvidno iz povzetka pritožbenih navedb, tožnica sama navaja, da trenutno ne razpolaga s konkretnimi dejstvi in dokazi, katerih izročitev pa zahteva od toženca. V zvezi s tem prvi odstavek 180. člena ZPP določa, da mora tožba med drugim obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek in dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Iz sodne prakse (na katero se je sklicevalo že sodišče prve stopnje) izhaja, da je temeljno pravilo pri oblikovanju tožbenega zahtevka, da naj se ta glasi dobesedno tako, kot si tožnik želi, da se glasi izrek sodbe; da bo torej sodišče, če bo ugotovilo, da je zahtevek utemeljen, njegovo vsebino dobesedno prepisalo v izrek sodbe.5, 6 Premične stvari morajo biti v tožbi določno opredeljene (npr. po velikosti, znamki, barvi, obliki, starosti, letu izdelave, ...), saj jih sicer v postopku delitve ne bo mogoče identificirati in med pravdnima strankama razdeliti, še posebej, če bo potreben izvršilni postopek.7 Tožbeni zahtevek je določljiv samo tedaj, ko tožnik v tožbi navede historični dogodek, oziroma toliko dejstev, da je omogočena jasna identifikacija zahtevka in njegova ločitev od morebitnih drugih zahtevkov,8 čemur pa tožnica v zavrženem delu tožbe ni zadostila. Vse to pa seveda pomeni, da tožba glede nekaterih uveljavljanih zahtevkov ne vsebuje določnega zahtevka, dejstev in dokazov, zato gre v tem obsegu za nepopolno tožbo, ki je bila pravilno zavržena.

13. Pritožba meni, da posamezne stvari ni treba opredeliti s podrobnim opisom, ampak le določno in da je ravno pravdni postopek namenjen temu, da nasprotna stranka predloži zadostne dokaze o predmetih, ki si jih je prilastila. Po prepričanju pritožbenega sodišča je treba posamezne premične stvari v tožbenem zahtevku opredeliti tako, da bo v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku, če toženec zahtevanih predmetov ne bi izročil sam, mogoče opraviti izvršbo. To pa bo mogoče le v primeru, da bo ustrezne premične stvari mogoče identificirati, ločiti od drugih stvari iste vrste. Samo v tem primeru lahko govorimo o določnem oz. določljivem zahtevku. Glede predložitve dokazov oz. dejstev pa je že bilo pojasnjeno, da je temu namenjeno drugo pravno sredstvo.

14. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (365. člen ZPP).

15. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato ni upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).

1 Tako, kot je razvidno iz sedaj zavrženega dela tožbe. 2 Ki zajema 1.- 4. in 6. alinejo 3. točke prvotne tožbe in dodano alinejo o drugih finančnih instrumentih. 3 Ta zajema 8. do 11. alinejo 3. točke prvotne tožbe. 4 Prim. VSL Sodba I Cp 2064/2019: »Neopredeljen (nedoločen) zahtevek ne pomeni nesklepčnosti, temveč nepopolnost tožbe. V takem primeru se zahtevka ne zavrne, temveč – če tožba ni ustrezno dopolnjena – je tožbo treba zavreči.« 5 VSL sklep I Cpg 1189/2010. 6 Seveda to v zvezi z zahtevki, ki se nanašajo na denarna sredstva na računih in različne finančne naložbe, pomeni tudi vrednost takšnih naložb, oz. znesek na računu. 7 VSL sodba in sklep I Cp 1308/2017. 8 VSL sklep I Cpg 1367/2010.