Jedro

Toženec temelji svoj predlog za obnovo postopka na 9. točki 421. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po katerem se lahko pravnomočno končan postopek obnovi, če stranka zve za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Nova dejstva in novi dokazi, opredeljeni v tem določilu, pa so lahko razlog za obnovo postopka le ob nadaljnjem pogoju, da jih stranka ni mogla uveljavljati v prejšnjem, pravnomočno končanem, postopku brez svoje krivde (2. odst. 422. člena ZPP). Stranke so v postopku dolžne navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoj zahtevek (ali izpodbijajo navedbe oz. dokaze nasprotne stranke) in za ta dejstva predlagati dokaze. Taka procesna dolžnost strank je opredeljena v 1. odst. 7. člena, 1. odst. 186. člena, 219. členu in 299. členu ZPP. Zanemarjenje opisane procesne dolžnosti strank glede določenih dejstev oz. dokazov ima za posledico izgubo pravice do obnove postopka na podlagi 9. točke 421. člena ZPP, kolikor se predlog sklicuje na ta dejstva oz. dokaze.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se zavrne predlog tožene stranke za obnovo postopka, ki je bil pravnomočno končan (razen glede pravdnih stroškov) s sodbo Višjega sodišča v C. z dne 27.3.1991, opr.št. Cp ... v zvezi s sodbo Temeljnega sodišča v C., Enote v C. z dne 23.11.1990, opr.št. P ... in v katerem je bila na Vrhovnem sodišču RS zavrnjena tudi revizija tožene stranke dne 9.4.1992, opr.št.II Ips .... V citiranem pravdnem postopku je bilo med drugim razsojeno, da je od 3. gradbene faze naprej do končane gradbene faze zgrajeni del hiše v V., C., skupno premoženje pravdnih strank, pridobljeno iz sredstev, pridobljenih z delom v zakonski zvezi pravdnih strank, ter da znaša solastni nerazdelni delež tožnice na tem delu hiše nerazdelno 1/2 oziroma nerazdelno 1/4 celotne stavbe. Sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka je potrdilo pritožbeno sodišče. Zoper citirani sklep vlaga tožena stranka pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da se oba sklepa razveljavita in zadeva vrne prvemu sodišču v ponovno odločanje. Obema sodiščema očita, da sta napačno uporabili materialno pravo, ki se nanaša na pogoje obnove postopka v primeru, da stranka uspe najti nove dokaze, ki bi sami zase ali skupaj z že izvedenimi dokazi omogočili zanjo ugodnejšo sodbo. Toženec ne oporeka, da je priče, katere je predlagal kot nov dokaz, poznal že prej, vendar v času pravde in kasneje ničesar določnega ni vedel, kaj te osebe vedo o sporni zadevi iz lastnega opažanja. Šele po pravnomočnosti je iz naključnih razgovorov izvedel, da te priče vedo povedati prav tisto, kar mu je dokazno manjkalo v prvem postopku. Namreč, da je veliko materiala in raznih instalacij in predmetov iz svojega nabavil že pred sklenitvijo zakonske zveze s tožnico in vse to v hišo vgradil po sklenitvi zakona, vendar se vse to ni upoštevalo njemu v korist. Na naroku 4.5.1994 se je potrdilo, kar je navajal v predlogu. Pričakoval je ugodnejšo rešitev in ker nikakor ne more sprejeti prvotne odločitve, je prepričan, da bi se obnova postopka morala dovoliti.

V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), tožena stranka na vročeno revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Po uradni dolžnosti upoštevne (386.člen ZPP) bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odst. 354. člena ZPP v pravdi ni bilo. Druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka se upoštevajo samo, če jih in ko jih revident izrečno in določno uveljavlja.

Revizija niti formalno opredeljeno niti vsebinsko ne zatrjuje nobene procesne kršitve.

Revizija ni utemeljena.

Toženec temelji svoj predlog za obnovo postopka na 9. točki 421. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po katerem se lahko pravnomočno končan postopek obnovi, če stranka zve za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Nova dejstva in novi dokazi, opredeljeni v tem določilu, pa so lahko razlog za obnovo postopka le ob nadaljnjem pogoju, da jih stranka ni mogla uveljavljati v prejšnjem, pravnomočno končanem, postopku brez svoje krivde (2.odst. 422. člena ZPP). Stranke so v postopku dolžne navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoj zahtevek (ali izpodbijajo navedbe oz. dokaze nasprotne stranke) in za ta dejstva predlagati dokaze. Taka procesna dolžnost strank je opredeljena v 1. odst. 7. člena, 1. odst. 186. člena, 219. členu in 299. členu ZPP. Zanemarjenje opisane procesne dolžnosti strank glede določenih dejstev oz. dokazov ima za posledico izgubo pravice do obnove postopka na podlagi 9. točke 421. člena ZPP, kolikor se predlog sklicuje na ta dejstva oz. dokaze. Sodišči prve in druge stopnje sta ravnali skladno s citiranimi predpisi in sta torej utemeljeno zavrnili predlog tožene stranke za obnovo postopka.

Ugotovili sta, da je toženec predlagane priče poznal že 20 in več let in da je zanje vedel že v času sojenja v tej zadevi na prvi stopnji. Trditev toženca, da v prejšnjem postopku ni vedel, da predlagane priče kaj vedo o sporni zadevi, je poskus nedovoljenega revizijskega izpodbijanja dejanskih ugotovitev (3. odst. 385. člena ZPP), na katere se opira izpodbijani sklep.

Revizijsko sodišče še dodaja, da je bil dokazni predlog za zaslišanje T. P. na naroku dne 3.10.1990 ocenjen kot nepotreben. Toženec pa je v svoji pritožbi z dne 21.12.1990 zoper sodbo predlagal zaslišanje:

I. S., V. N., T. P., R. S. in J. T.. Sodišče druge stopnje je o tem predlogu zavzelo odklonilno stališče v svoji sodbi z dne 27.3.1991. Tako pri teh pričah niti formalno ne gre za nove dokaze, ki tožencu niso bili znani v času pred pravnomočno končanim postopkom.

Sodišče je pravilno, v skladu z določbami ZPP o obnovi postopka, zavrnilo toženčev predlog za obnovo postopka. Uveljavljani revizijski razlog ni podan, zato je potrebno revizijo zavrniti kot neutemeljeno.