Jedro

Določba 2. odst. 169. člena ZPP (podobno določa tudi 3. odst. 13. člena Zakona o sodnih taksah - ZST) določa, kaj je potrebno predlogu za oprostitev predložiti. Ker obe citirani določbi ZPP in ZST določata, da je stranka dolžna predlogu za oprostitev plačila taks predložiti ustrezne listine, sodišču prve stopnje ni bilo treba postopati po določbah 108. člena ZPP, ki določa, da sodišče zahteva od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti, če je nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se obravnavala. Iz določbe 2. odst. 105. člena ZPP izhaja, kakšna mora biti vloga, da se lahko obravnava, kar velja tudi za predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Glede na vsebino navedene določbe predlog za oprostitev plačila taks ni formalno nepopoln, če stranka ne predloži dokazov za svoje trditve o slabem premoženjskem stanju, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti, ali je predlog utemeljen ali ne, in je tako vlogo treba obravnavati po vsebini.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnika za oprostitev plačila sodnih taks, ker je zaključilo, da tožnik zgolj s pavšalnimi navedbami, za kar ni predložil ustreznih dokazil po 13. členu Zakona o sodnih taksah (ZST), ni izkazal obstoja pogoja za oprostitev plačila sodnih taks.

Proti sklepu se po svojem pooblaščencu pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in navaja, da je s tožbo res zaprosil za oprostitev plačila sodnih taks in k svoji prošnji ni predložil dokazov iz 13. člena ZST, navedel pa je razloge zaradi katerih trenutno taks ne more plačati. Namesto, da bi se ga pozvalo k predložitvi dokazov iz 13. člena ZST, je izpodbijani sklep kar zavrnil njegov zahtevek, ne da bi se vedelo, ali je utemeljen ali ne, kar bi se videlo šele iz priloženih dokumentov, dokumentov pa tožnik ni priložil. Zato je podrejeno prosil tudi za odložitev plačila taks do zaključka te pravde, v kateri pričakuje uspeh, ker je bil neupravičeno priprt, njegovih 1.500 DEM pa mu je bilo vrnjenih šele takrat, ko DEM niso bile več v obtoku in se jih ne da več zamenjati. Ker je to vse dokaj evidentno že iz kazenskega spisa, ki ga je predlagal kot dokaz, mu bodo poleg že nastale škode nastali tudi pravdni stroški in sicer povsem nepotrebno poleg ostalega tudi za takse in bo te zneske zahteval kot stroške nazaj oziroma jih bo moral le založiti do konca te pravde. Zato kljub nepredložitvi dokazov o premoženjskem stanju ni nobenega relevantnega razloga, da se njegovi prošnji za oprostitev plačila sodnih taks ne bi ugodilo ali da se v najslabšem primeru ne bi plačilo le teh odložilo do končanja pravde in vlaga to pritožbo s predlogom, da se izpodbijani sklep spremeni in se njegovi prošnji za oprostitev plačila sodnih taks ugodi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je pazilo na bistvene kršitve določb postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti v skladu z določbo 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), in na pravilno uporabo materialnega prava. Tožnik je vložil tožbo zaradi plačila odškodnine in hkrati zaprosil za oprostitev plačila sodnih taks. V predlogu je samo navajal, da je trenutno nezaposlen in nima sredstev za plačilo sodnih taks. Po 3. odst. 168. člena ZPP sodišče oprosti stranko plačila taks, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo njeni družinski člani. Skladno z določbo 5. odst. 186. člena ZPP mora sodišče prve stopnje pri odločanju o oprostitvi stroškov postopka, med katero spadajo tudi sodne takse, skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa mora upoštevati vrednost spornega predmeta in dohodke ter premoženje, ki ga imajo stranke in njeni družinski člani. Da bi prvostopno sodišče lahko ocenilo, ali tožnik res nima sredstev za plačilo sodnih taks, bi moral ta skladno z določbo 2. odst. 169. člena ZPP (podobno določa tudi 3. odst. 13. člena Zakona o sodnih taksah - ZST), predlogu za oprostitev predložiti potrdilo pristojnega upravnega organa o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju članov gospodinjstva, morebitna potrdila o svojih prejemkih in prejemkih članov gospodinjstva in druge dokaze, s katerimi dokazuje svoje premoženjsko stanje in premoženjsko stanje članov gospodinjstva. Tožnik k predlogu za oprostitev plačila taks ni predložil nobenih dokazil, iz katerih bi izhajalo, da je opravičen do oprostitve plačila sodnih taks oziroma da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, potrebna za njegovo preživljanje in preživljanje družinskih članov. S skopimi navedbami v predlogu nikakor ni zadostil trditvenemu bremenu, ki je na njegovi strani, saj je njegova dolžnost, da poda ustrezne trditve in predloži listine, ki opravičujejo morebitno oprostitev plačila taks. Ker obe citirani določbi ZPP in ZST določata, da je stranka dolžna predlogu za oprostitev plačila taks predložiti ustrezne listine, sodišču prve stopnje ni bilo treba postopati po določbah 108. člena ZPP, ki določa, da sodišče zahteva od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti, če je nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se obravnavala. Iz določbe 2. odst. 105. člena ZPP izhaja, kakšna mora biti vloga, da se lahko obravnava, kar velja tudi za predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Glede na vsebino navedene določbe predlog za oprostitev plačila taks ni formalno nepopoln, če stranka ne predloži dokazov za svoje trditve o slabem premoženjskem stanju, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti, ali je predlog utemeljen ali ne, in je tako vlogo treba obravnavati po vsebini. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ker tožnik ni izkazal okoliščin, ki bi potrjevale njegove trditve, da nima sredstev za plačilo taks. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ni uradoma upoštevnih kršitev postopka, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. odst. 365. člena ZPP).