Jedro

Sodna praksa tolmači določbo 189. člena DZ v smislu, da morata starša prispevati k preživljanju svojih otrok praviloma v istem deležu od svojih prejemkov, pri čemer se med prejemki staršev ne upoštevajo niti otroški dodatki niti regres za prevoz na delo in prehrano na delu. Navedeno pravilo ima več korektivov. Prvič, pri porazdelitvi preživnine med oba starša sodišče upošteva tudi dejstvo, na koga odpade pretežno breme vzgoje in skrbi za otroka, kar pomeni, da ga je treba finančno ovrednotiti in mora biti na tem staršu manjše breme skrbi za preživljanje otroka. Drugič, pri odmeri preživnine se upošteva tudi dejstvo, da ima starš v času, ko so otroci pri njem, prav tako stroške s kritjem otrokovih potreb. In tretjič, sodna praksa pri določanju preživnine upošteva nizke prejemke enega od staršev, zato je pri odmeri preživnine treba vzeti v ozir tudi dejstvo, da lahko enega od staršev preživninska obveznost nesorazmerno bolj obremenjuje kot drugega starša.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v I. točki izreka znesek 170,00 EUR (sto sedemdeset evrov 00/100) zamenja z zneskom 210,00 EUR (dvesto deset evrov 00/100).

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Nasprotni udeleženec sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se preživnina, ki je bila v breme predlagateljice (preživninske zavezanke) A. A. in v korist mld. otroka B. B., EMŠO: ..., določena v III. točki sodne poravnave Okrožnega sodišča v Mariboru II N 28/2021 z dne 9. 7. 2021 v znesku 100,00 EUR mesečno, po obvestilu CSD pa od 1. 2. 2023 usklajena na znesek 112,00 EUR mesečno, od 26. 9. 2023 zviša na znesek 170,00 EUR mesečno in da je tako zvišano preživnino predlagateljica dolžna plačevati vsakega 19. dne v mesecu, v primeru zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). V presežnem delu, kar sta udeleženca zahtevala več ali drugače, je njuna predloga zavrnilo (II. točka izreka).

2. Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo nasprotni udeleženec. Sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in predlagateljici naloži plačevanje preživnine v višini vsaj 265,00 EUR mesečno, podrejeno, da prvostopenjski sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje. Navaja, da so nepravilno ugotovljene tako potrebe mld. B. B. kakor tudi premoženjske razmere predlagateljice, sodišče prve stopnje pa je tudi preživninsko breme napačno porazdelilo med oba starša. Izpostavlja, da je sodišče prve stopnje navedlo, da skupne mesečne potrebe mld. B. B. znašajo 470,00 EUR, pri tem pa ni navedlo, zakaj ni upoštevalo navedb udeleženca v prvi pripravljalni vlogi o ocenjenih potrebah mld. B. B. v višini 530,00 EUR, po drugi strani pa je nasprotni udeleženec potrebe mld. B. B. tudi na ustnem zaslišanju ocenil v večjem obsegu kot 470,00 EUR. Sodišče je tudi spregledalo, da je na nasprotnem udeležencu pretežno breme skrbi za vzgojo in varstvo mld. B. B., ki je star je 7 let in ima diagnozo ADHD. Mld. B. B. namreč le manjši del časa preživi s svojo materjo, in sicer vsak drugi vikend in polovico šolskih počitnic, te okoliščine ni ustrezno ovrednotilo. Napačno je tudi ugotovilo premoženjske zmožnosti predlagateljice, saj le-ta prejema minimalno plačo, le-ta pa ne znaša zgolj 772,27 EUR neto, kot je napačno navedlo sodišče prve stopnje, temveč na podlagi Zakona o minimalni plači 1.203,36 EUR bruto oziroma 887,84 EUR neto. Graja, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in da je sodišče odločilo arbitrarno. Izpostavlja, da predlagateljica glede na obseg stikov minimalno prispeva k preživljanju mld. B. B. v nedenarni obliki, da bi si lahko pridobila dodatne prihodke in da je pretežno breme skrbi za varstvo, vzgojo in oskrbo mld. B. B. na njem. Zato bi morala oba starša kriti preživninske potrebe v enakem deležu. Priglaša stroške.

3. Predlagateljica se v odgovoru na pritožbo zavzema za zavrnitev pritožbe in predlaga, da pritožbeno sodišče preživnino zniža vsaj za znesek med 40,00 in 60,00 EUR. Stroškov ne priglaša.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi z 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

6. Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradno upoštevnih kršitev postopka, da pa je zagrešilo pritožbeno uveljavljanje kršitve postopka, kar je vplivalo na pravilnost ugotovitve dejanskega stanja, ter delno zmotno uporabilo materialno pravo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

7. V predmetni zadevi je pritožbeno sporna le sprememba preživnine. Materialnopravno podlago za spremembo preživnine predstavlja določba prvega odstavka 197. člena DZ, v skladu s katero sodišče na predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Te spremenjene razmere morajo biti bistvene, manjše spremembe potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca ne zadoščajo za spremembo višine preživnine. Če sodišče (v prvi fazi) ugotovi, da je prišlo do bistvene spremembe okoliščin, mora (v drugi fazi) spremeniti višino preživnine glede na (spremenjene) potrebe upravičenca oziroma materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca (189. člen DZ). Sodna praksa tolmači določbo 189. člena DZ v smislu, da morata starša prispevati k preživljanju svojih otrok praviloma v istem deležu od svojih prejemkov, pri čemer se med prejemki staršev ne upoštevajo niti otroški dodatki niti regres za prevoz na delo in prehrano na delu. Navedeno pravilo ima več korektivov. Prvič, pri porazdelitvi preživnine med oba starša sodišče upošteva tudi dejstvo, na koga odpade pretežno breme vzgoje in skrbi za otroka, kar pomeni, da ga je treba finančno ovrednotiti in mora biti na tem staršu manjše breme skrbi za preživljanje otroka. Drugič, pri odmeri preživnine se upošteva tudi dejstvo, da ima starš v času, ko so otroci pri njem, prav tako stroške s kritjem otrokovih potreb. In tretjič, sodna praksa pri določanju preživnine upošteva nizke prejemke enega od staršev, zato je pri odmeri preživnine treba vzeti v ozir tudi dejstvo, da lahko enega od staršev preživninska obveznost nesorazmerno bolj obremenjuje kot drugega starša.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta udeleženca nekdanja izvenzakonska partnerja in starša mld. sina B. B., roj. ... 2016, ki je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru iz septembra 2016 dodeljen v varstvo in vzgojo materi, z očetom pa so bili določeni stiki. Pozneje sta se udeleženca s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Mariboru II N 28/2021 z dne 9. 7. 2021 dogovorila za skupno starševstvo, glede stikov (na način, da mld. sin preživi z vsakim od staršev približno polovico časa) in preživnine. Preživnino v znesku 100,00 EUR mesečno sta se zavezala plačevati drug drugemu, poleg plačila preživnine pa se je predlagateljica (mati) še posebej zavezala prispevati k potrebam otroka iz naslova vseh obveznosti v zvezi z vrtcem, dokler otrok ne bo šoloobvezen, nato pa si bosta starša plačilo šolskih obveznosti in potrebščin delila na pol. V letu 2023 je predlagateljica vložila predlog za spremembo dodelitve otroka, stikov in preživnine, nasprotni udeleženec (oče) pa je vložil nasprotni predlog glede spremembe stikov in preživnine. Pritožbeno ni sporno, da so se od sodne poravnave v letu 2021 okoliščine bistveno spremenile, ker je mld. sin večino časa preživel pri očetu (ne pa približno polovico časa pri vsakem od staršev, kot je bilo dogovorjeno s sodno poravnavo iz leta 2021). Tekom predmetnega postopka sta udeleženca sklenila delni sodni poravnavi, in sicer sta se z delno sodno poravnavo z dne 12. 7. 2023 dogovorila, da se otrok zaupa v varstvo in vzgojo očetu in da je otrokovo prebivališče na očetovem naslovu, z delno sodno poravnavo z dne 26. 9. 2023 pa še o stikih otroka s predlagateljico (vsak drugi vikend in polovico počitnic).

9. Pritrditi je pritožbeni graji, da je ugotovitev sodišča prve stopnje o tem, da znašajo potrebe mld. B. B. 470,00 EUR mesečno, protispisna in posledično zmotna. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je je sodišče prve stopnje v 11. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa navedlo, da po "oceni nasprotnega udeleženca potrebe otroka sedaj znašajo 470,00 EUR, pri čemer mati teh potreb ni znala ovrednotiti, ocenjene znesek pa je po oceni sodišča povsem ustrezen (stanovanjski stroški otroka 130,00 EUR; hrana 120,00 EUR; oblačila in obutev 90,00 EUR; osnovna šola 70,00 EUR; higiena, čistoča in zdravje 20,00 EUR, oddih, razvedrilo in aktivnosti 40,00 EUR)." Sodišče prve stopnje se je pri tem sklicevalo na izpoved nasprotnega udeleženca, ko je bil zaslišan na zadnjem naroku za glavno obravnavo 26. 9. 2023. Vendar iz zapisnika omenjene obravnave izhaja, da je nasprotni udeleženec stroške oblačil in obutve ocenil na 100,00 EUR mesečno (ne pa 90,00 EUR mesečno, kot je v izpodbijanem sklepu zapisalo sodišče prve stopnje), da je stroške otrokove higiene, čistoče in zdravja ocenil na 30,00 EUR mesečno (ne pa na 20,00 EUR mesečno, kot je v izpodbijanem sklepu zapisalo sodišče prve stopnje) in da je stroške otrokovega oddiha, razvedrila in aktivnosti ocenil na 45,00 EUR mesečno (ne pa na 40,00 EUR mesečno, kot je v izpodbijanem sklepu zapisalo sodišče prve stopnje). Sodišče prve stopnje je torej napačno povzelo zapise iz zapisnika zadnjega naroka za glavno obravnavo, na katere je oprlo svojo odločitev, s tem pa zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (protispisnost). Sodišče druge stopnje odpravi navedeno kršitev samo na seji (brez pritožbene obravnave) na ta način, da upošteva pravi zapis v listini. Upoštevajoč zapis v zapisniku glavne obravnave je torej treba šteti, da mesečne potrebe mld. otroka niso 470,00 EUR, temveč za 25,00 EUR mesečno višje, kar pomeni, da znašajo 495,00 EUR.

10. Neutemeljena je pritožbena graja nasprotnega udeleženca, da bi moralo sodišče prve stopnje stroške šolanja ovrednotiti v višini 80,00 EUR mesečno. Res je, da je nasprotni udeleženec, ko je bil zaslišan na zadnjem naroku za glavno obravnavo, izpovedal, da znašajo stroški šolskih potrebščin cca. 20,00 EUR mesečno (t.j. 240,00 EUR letno) in da znaša strošek šolske prehrane okoli 59,00 EUR mesečno. Vendar pritožnik pri tem spregleda, da v času poletnih počitnic (julija in avgusta) strošek šolske prehrane odpade, kar pomeni, da je treba strošek šolske prehrane upoštevati le za 10 mesecev. Upoštevaje navedeno strošek šolske prehrane znaša 590,00 EUR letno. Če k temu prištejemo še strošek šolskih potrebščin v višini 240,00 EUR letno, ugotovimo, da znašajo stroški šolanja 870,00 EUR letno oziroma skoraj 70,00 EUR mesečno, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

11.Prav tako ni pritrditi pritožbeni graji nasprotnega udeleženca, da bi moralo sodišče prve stopnje v celoti slediti njegovim navedbam v zadnji pripravljalni vlogi z dne 26. 9. 2023 (priloga B4), kjer je navedel, da znašajo potrebe mld. sina 530,00 EUR mesečno. Pritožbeno sodišče v tej zvezi pojasnjuje, da je za dokazovanje teh dejstev nasprotni udeleženec predlagal svoje zaslišanje, ki ga je sodišče prve stopnje izvedlo, dokaz z zaslišanjem pa njegovih trditev v zadnji pripravljalni vlogi ni potrdil.

12.Pritrditi pa je pritožbeni graji, da je sodišče prve stopnje napačno presodilo premoženjske zmožnosti predlagateljice. Sodišče prve stopnje se je namreč pri ugotavljanju predlagateljičinih prihodkov oprlo zgolj podatke FURS o predlagateljičinih obdavčljivih davčnih prihodkih z dne 30. 1. 2023, ki so se nanašali na obdobje od maja 2022 do januarja 2023 (priloga C10), iz katere izhaja, da je znašala njena povprečna neto plača 745,19 EUR brez regresa, skupaj z regresom pa 772,27 EUR mesečno, vendar je povsem pa spregledalo, da je predlagateljica, ko je bila zaslišana na zadnjem naroku za glavno obravnavo (26. 9. 2023), izpovedala, da bo s 1. 10. 2023 začela delati v drogeriji C., kjer bo upravičena do minimalne plače. Pritrditi je pritožbi, da iz javno znanih podatkov izhaja, da je minimalna plača v letu 2023, torej tudi v septembru 2023, ko se je končala glavna obravnava v predmetni zadevi, znašala 1.203,36 EUR bruto (glej 1. člen Zneska minimalne plače, Ur.l. RS 4/23) oziroma 878,48 EUR neto. S tem, ko je sodišče prve stopnje štelo, da je predlagateljičina plača nižja, je zmotno ugotovilo dejansko stanje.

13.Sodišče prve stopnje je tudi zmotno uporabilo materialno pravo, ko je porazdeljevalo preživninsko breme med oba starša, saj ni ustrezno finančno ovrednotilo okoliščine, da na nasprotnega udeleženca odpade pretežno breme vzgoje in skrbi za mld. sina, zaradi česar mora biti na tem staršu manjše breme skrbi za preživljanje otroka. Pritožbeno sodišče je glede na to, da je v pritožbenem postopku ugotovilo, da mesečne potrebe mld. sina znašajo 495,00 EUR in da predlagateljičina mesečna neto plača znaša 878,00 EUR, in upoštevaje, da je pritožbeno nesporno, da nasprotni udeleženec prejema plačo v povprečju v neto znesku 1.779,77 EUR z vsemi dodatki, na novo porazdelilo preživninsko breme med oba starša. Razmerje med pridobitnimi zmožnostmi udeležencev je glede na navedeno 67 % proti 33 % v korist nasprotnega udeleženca. Vendar je na njem tudi pretežno breme vzgoje in varstva, saj mld. sin, ki je star 7 let in ima diagnozo ADHD, preživlja pri predlagateljici le vsak drugi vikend in polovico počitnic. Zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da je primerno, da nasprotna predlagateljica plačuje preživnino v znesku 210,00 EUR mesečno, kar predstavlja cca. 43 % potreb mld. sina, preostanek preživninskih potreb mld. sina pa krije nasprotni udeleženec. To pomeni, da bo predlagateljica, ki prejema več kot pol nižjo plačo od nasprotnega udeleženca, krila skoraj polovico preživninskih potreb mld. sina. Zato se zahteve nasprotnega udeleženca po določitvi višjega zneska preživnine iz razloga, ker bi si po njegovih zatrjevanjih predlagateljica lahko pridobila dodatne prihodke, izkažejo za neutemeljene.

14.Pritožbene navedbe predlagateljice v odgovoru na pritožbo, da ji nastajajo potni stroški v zvezi s prevozi na stike, predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, saj ne gre za dejstva, ki bi bila v korist mld. otroka (34. člen ZNP-1), temveč gre za dejstva, ki so v njeno osebno korist.

15.Sodišče druge stopnje v zvezi z zdravniškim izvidom predlagateljice z dne 25. 10. 2023, ki ga je priložila pritožbi, pojasnjuje, da gre tudi pri tem za nedovoljeno pritožbeno novoto. Kajti določbo 34. člena ZNP-1, ki dopušča navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov tudi v pritožbenem postopku, če so ti v korist mld. otrok, je treba razlagati v povezavi s pravilom, da sodišče odloča po stanju na dan zaključka glavne obravnave, zato je dopustno navajati zgolj tista dejstva, ki so že obstajala v času zaključne glavne obravnave, ne pa dejstva, ki so nastala kasneje. Glede na to, da se je glavna obravnava končala 26. 9. 2023, predlagateljica pa v odgovoru na pritožbo prilaga potrdilo o njenem zdravstvenem stanju na dan 25. 10. 2023, ga pritožbeno sodišče ni upoštevalo.

16.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep I. točki izreka spremenilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), v preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu pa pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

17.V skladu s prvim in drugim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 je treba odločiti tudi o pritožbenih stroških. Nasprotni udeleženec je s pritožbo sicer delno uspel, vendar je pritožbeno sodišče s svojo odločitvijo sledilo koristi mld. otroka, kar je bilo tudi v interesu obeh staršev, zato je na podlagi 101. člena ZNP-1 po prostem preudarku presodilo, da nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Predlagateljica pritožbenih stroškov ni priglasila, zato je odločitev o njih odpadla.

-------------------------------

1B. Novak v B. Novak (ur.), Komentar družinskega zakonika, Uradni list, Ljubljana 2019, str. 657; VSM sklep III Cp 2/2023 z dne 9. 2. 2023, VSL Sklep IV Cp 1998/2022 z dne 11. 1. 2023, VSL sklep IV Cp 1545/2022 z dne 3. 11. 2022.

2VSRS sodba II Ips 333/2015 z dne 23. 6. 2016.

3Glej na primer VSL sklep IV Cp 1012/2022 z dne 18. 8. 2022, VSL sodba IV Cp 425/2021 z dne 20. 8. 2021, kjer je zavzeto stališče, da vsak od staršev prispeva za preživljanje skupnih otrok v istem odstotku od svojih pridobitvenih zmožnosti. Glej tudi VSL sklep IV Cp 528/2022 z dne 17. 5. 2022.

4Tako glede slovenskega otroškega dodatka VSRS sodba II Ips 186/2014 z dne 25. 9. 2014.

5VSL sklep I Cp 2773/2012 z dne 24. 12. 2012.

6VSL sklep II Ips 343/2017 z dne 26. 4. 2018, Barbara Novak, Komentar Družinskega zakonika, Uradni list RS, Ljubljana 2019, str. 638.

7VSL sklep II Ips 343/2017 z dne 26. 4. 2018, VSL sodba IV Cp 425/2021 z dne 20. 8. 2021, VSL sklep IV Cp 227/2022 z dne 9. 8. 2022.

8VSL sodba IV Cp 388/2016 z dne 30. 3. 2016.

9V skladu z navedeno določbo je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi.

10J. Zobec v Ude, Galič (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana 2009, str. 314.

11Pritožbeno nesporni so stanovanjski stroški v višini 130,00 EUR.

12Kot izhaja iz 13. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje štelo, da je razmerje med prihodki nasprotnega udeleženca in predlagateljice brez dodatkov 64 % : 36 %, v istem deležu pa je tudi porazdelilo preživninsko breme med oba starša; dodatno je še navedlo, da je upoštevaje vse dodatke k plači razmerje njunih prihodkov 70 % : 30 %.

13Brez dodatkov okrog 1.350,00 EUR.

14V skladu z navedeno določbo sme pritožnik v pritožbi vselej navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če so v korist oseb mld. otrok in oseb, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugih okoliščin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese.

15V tem smislu VSC sklep Cp 287/2021 z dne 10. 9. 2021, VSL sklep IV Cp 1219/2022 z dne 10. 11. 2022.

16V skladu s pravno teorijo (J. Zobec v Ude, Galič (ur.) Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana, str. 228) in sodno prakso (npr. VSL sklep IV Cp 1979/2022 z dne 17. 2. 2023, VSC sklep I Cp 219/2021 z dne 22.6.2021) je dopustno v skladu s 337. členom ZPP oz. 34. členom ZNP-1 v pritožbenem postopku upoštevati le tista (nova) dejstva, ki so nastala do konca glavne obravnave (ne pa dejstva, nastala kasneje), saj je to trenutek, do katerega se raztezajo časovne meje pravnomočnosti sodne odločbe.