Jedro

V postopku izdaje uporabnega dovoljenja ne morejo sodelovati lastniki sosednjih objektov.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožnikov proti odločbi in sklepu tožene stranke z dne 7. 12. 2003. Z navedenim sklepom je tožena stranka odločila, da se združita v en postopek pritožbi tožnikov zoper sklep Upravne enote Murska Sobota z dne 16. 8. 2001, s katerim je navedeni prvostopenjski organ odločil, da se tožnikoma ne prizna lastnost stranke v postopku izdaje uporabnega dovoljenja investitorju F. d.o.o., in zoper odločbo prvostopenjskega organa z dne 11. 9. 2001, s katero je bilo družbi F. d.o.o., (v tem sporu prizadeta stranka) izdano uporabno dovoljenje za poslovni objekt – trgovine s skladišči na tam navedeni lokaciji. Nadalje je tožena stranka v sklepu odločila, da se pritožba tožnikov zoper odločbo prvostopenjskega organa z dne 11. 9. 2001, zavrže. V odločbi pa je odločila, da se pritožba tožnikov zoper sklep prvostopenjskega organa z dne 16. 8. 2001, zavrne.

2. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijane sodbe strinja z odločitvijo tožene stranke. Navaja, da je v obravnavani zadevi sporno vprašanje, ali tožnika izkazujeta pravni interes, da kot stranska udeleženca sodelujeta v postopku izdaje uporabnega dovoljenja investitorju družbi F. d.o.o. Odločba o uporabnem dovoljenju se izda po opravljenem tehničnem pregledu objekta. Zakon o graditvi objektov – ZGO v 69. členu določa, da pri tehničnem pregledu poleg investitorja sodelujejo predstavniki nadzornika, izvajalcev in projektivnih podjetij ter dobavitelji glavne opreme, ki so sodelovali pri gradnji. Po uspešno opravljenem tehničnem pregledu izda upravni organ uporabno dovoljenje za objekt (71. člen ZGO). Po določbi drugega odstavka 72. člena ZGO se lahko zoper uporabno dovoljenje pritožijo poleg investitorja še udeleženci pri gradnji. Tožnika ne izkazujeta pravnega interesa za sodelovanje v upravnem postopku izdaje uporabnega dovoljenja, saj uveljavljata le ugovore, ki se nanašajo na lokacijo objekta, ne navajata pa okoliščin, ki se ugotavljajo pri izdaji uporabnega dovoljenja.

3. Revidenta izpodbijata sodbo sodišča prve stopnje in predlagata, da se reviziji ugodi in sodba spremeni ter se toženi stranki naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka. Navajata, da bi jima morala biti priznana lastnost stranke v postopku izdaje uporabnega dovoljenja za objekt družbe F. d.o.o.. Navedeno dovoljenje se namreč izda na podlagi gradbenega in lokacijskega dovoljenja, v teh postopkih pa nista imela možnost sodelovati. Imata interes sodelovati v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, kar sta tudi zatrjevala v tožbi, saj gradnja objekta družbe F. d.o.o. posega izven zazidalnega načrta in jima povzroča škodo. Objekt je širši, višji in premalo odmaknjen od njunega objekta glede na zazidalni načrt. Njun objekt je manj vreden, saj objekt investitorja zakriva razgled, meče senco, zaradi česar nima dovolj svetlobe in je izpostavljen požarni nevarnosti.

4. Prizadeta stranka F. d.o.o., v odgovoru na revizijo, prej pritožbo, navaja, da je pritožba neutemeljena, da se v njej le ponavljajo trditve iz tožbe. Treba je uporabiti 72. člen ZGO, ki določa, da se zoper uporabno dovoljenje poleg investitorja lahko pritožijo le še udeleženci gradnje, kar je navedlo tako sodišče kot tudi tožena stranka. Predlaga zavrnitev revizije.

5. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

6. Revizija ni utemeljena.

7. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča odloča po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom določeno drugače; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočna sodba po zakonu pogoj za izvršitev pravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba zoper izpodbijano sodbo obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 8. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je bil tudi izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

9. V obravnavanem primeru je sporno vprašanje, ali revidenta kot lastnika sosednjega zemljišča lahko sodelujeta v postopku izdaje uporabnega dovoljenja za objekt, ki ga je zgradila tretja oseba – družba F. d.o.o., prizadeta stranka v tem upravnem sporu.

10. Materialni predpis, ki je v času odločanja prvostopenjskega upravnega organa urejal postopek pridobitve uporabnega dovoljenja, je Zakon o graditvi objektov – ZGO (Ur. l. SRS, št. 34/84 in 29/86 ter Ur. l. RS, št. 40/94 do 59/96). Ta določa, da upravni organ izda uporabno dovoljenje po opravljenem tehničnem pregledu, ki ga opravi komisija, sestavljena iz strokovnih delavcev, organov in organizacij, ki so določili pogoje ali dali soglasje za izgradnjo objekta (67. člen ZGO). Pri pregledu sodelujejo predstavniki investitorja, nadzornega organa, izvajalskih in projektivnih organizacij ter dobaviteljev glavne opreme (69. člen ZGO). Po opravljenem tehničnem pregledu organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje, izda uporabno dovoljenje (71. člen ZGO), zoper katero se poleg investitorja lahko pritožijo le udeleženci pri gradnji (72. člen ZGO).

11. Glede na navedene določbe ZGO in 49. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP/86 tudi po presoji Vrhovnega sodišča v postopku izdaje uporabnega dovoljenja ne morejo sodelovati lastniki sosednjih objektov. Ti svoje pravice in pravne koristi v zvezi z objektom, ki je predmet uporabnega dovoljenja, lahko varujejo v postopku izdaje lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja. Tako v postopku izdaje uporabnega dovoljenja ne varujejo nobene svoje pravice oziroma pravne koristi. Revidenta zato v obravnavanem primeru ne moreta izkazati določenega razmerja do stvari, o kateri se odloča v postopku izdaje uporabnega dovoljenja niti po določbah ZGO niti po določbah 49. člena ZUP/86, tako tudi ne moreta biti stranki v tem postopku. Kot je bilo že navedeno iz 72. člena ZGO izhaja, da se zoper uporabno dovoljenje poleg investitorja lahko pritožijo le še udeleženci pri gradnji. Tako stališče je Vrhovno sodišče sprejelo v številnih primerih, na primer X Ips 790/2004 z dne 24. 4. 2008, I Up 964/1999 z dne 5. 11. 2003 in I Up 475/2001 z dne 6. 2. 2002. 12. Revidenta v reviziji ponavljata ugovore, ki se nanašajo na izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Že sodišče prve stopnje je ta ugovor zavrnilo s pravilnim stališčem, da navedeni dovoljenji nista predmet tega upravnega spora.

13. Ker glede na navedeno niso podani uveljavljani revizijski razlogi in tudi ne razlogi, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1.