Jedro

Toženka ni podala nobenih konkretnih trditev glede narave napak na prejetem blagu in kako ter kdaj jih je grajala. Zato njenih ugovorov ni mogoče upoštevati.

Stranka mora kršitev določb postopka, na katere višje sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, uveljavljati takoj ko je to mogoče, sicer se nanje ne more sklicevati v pritožbi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Toženka je dolžna v 15. dneh povrniti tožnici njene stroške pritožbenega postopka v znesku 279,99 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku na plačilo 4.281,94 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi po datumu zapadlosti posameznih računov (I. točka izreka). Toženki je še naložilo, da mora povrniti tožnici pravdne stroške v višini 1.079,97 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP in višjemu sodišču predlaga, da sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. V odgovoru na pritožbo se tožnica zavzema za zavrnitev pritožbe. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica je zahtevala plačilo za dobavljeno blago toženki. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je toženka zgolj pavšalno ugovarjala, da blaga ni naročila oz. je bilo neustrezno, zaradi dobavljenih držal pa naj bi ji nastala škoda na stroju. Toženka ni podala nobenih konkretnih trditev glede narave napak dobavljenega blaga, kdaj in kako je grajala napake in kakšen zahtevek je imela proti tožnici. Prav tako tožnica ni podala nobenih konkretnih trditev glede višine škode. Zaradi prerekanja navedb brez navajanja dejstev (214. člen ZPP) je sodišče zaključilo, da je toženka blago naročila in prevzela za dogovorjeno ceno, brez da bi pravilno grajala napake na dobavljenem blagu.

6. Pritožba uveljavlja bistveno kršitev določb postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in navaja, da je predlagala izvedbo dokaza z izvedencem strojne stroke in zaslišanjem direktorja toženke.

7. S tem pritožba v bistvu uveljavlja kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in ne po 14. ali 15. točki. Ker pa kršitev po 8. točki ni taka, da bi višje sodišče nanjo pazilo po uradni dolžnosti, jo mora stranka konkretizirati. Tega pa toženka ni storila, saj niti v pritožbi ne oporeka stališčem sodišča prve stopnje o pavšalnosti njenih navedb glede domnevnih napak. Tako še vedno ni pojasnila katero blago je bilo dobavljeno z napako, kakšne so bile napake in ali je blago pravočasno grajala, kot to zahtevata prvi odstavek 461. člena oz. prvi odstavek 462. člena Obligacijskega zakonika – OZ.1 Pri tem višje sodišče ugotavlja, da je toženko na nezadostno trditveno podlago opozorila že tožnica s prvo pripravljalno vlogo, zaradi česar tudi ni bilo potrebe po posebnem materialnem procesnem vodstvu sodišča. Ob tako pomanjkljivi trditveni podlagi tudi ni možno izvajanje dokazov z zaslišanjem ali postavitvijo izvedenca. Stranka mora za izvedbo dokazov najprej navesti ustrezna dejstva, pomanjkljive trditvene podlage pa ni možno nadomestiti z izvajanjem dokazov.

8. Poleg tega pa toženka neizvedbe dokazov ni grajala v postopku na prvi stopnji, saj kaj takega iz zapisnika naroka (l. št. 58) ne izhaja. V skladu s prvim odstavkom 286.b člena ZPP mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Ker višje sodišče na zatrjevano kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), toženka pa se nanjo ni sklicevala pred sodiščem prve stopnje, je tudi zato ne more uveljavljati s pritožbo.

9. S tem je višje sodišče odgovorilo na vse pomembne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Pritožbeni razlogi so neutemeljeni, višje sodišče pa tudi ni zaznalo nobenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

10. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 154. členu v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Toženka stroškov pritožbenega postopka ni priglasila. Tožnica je priglasila stroške pritožbenega postopka, ki se glede na stroškovnik v odgovoru na pritožbo in Odvetniško tarifo (OT) priznajo v višini 375 točk za odgovor na pritožbo (tar. št. 21/1 OT), 7,5 točk za materialne stroške (11. člen OT) in 22% DDV. Vrednost točke je 0,60 EUR. Skupno znašajo pritožbeni stroški tožnice 279,99 EUR. Zakonske zamudne obresti tečejo od poteka 15 dnevnega roka za izpolnitev dalje (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena OZ ter 313. člen ZPP).

1 Kupec je dolžan prejeto stvar na običajen način pregledati ali jo dati v pregled, brž ko je to po normalnem teku stvari mogoče, in pri gospodarskih pogodbah o očitnih napakah obvestiti prodajalca nemudoma, sicer izgubi pravico, ki mu gre iz tega naslova. Če se potem, ko je kupec prevzel stvar, pokaže, da ima stvar kakšno napako, ki je z običajnim pregledom pri prevzemu ni bilo mogoče opaziti (skrita napaka), mora kupec pri gospodarski pogodbi obvestiti o njej prodajalca nemudoma, sicer izgubi to pravico.