Jedro

V pritožbi proti sklepu o mirovanju postopka in v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navedeni predlog tožeče stranke, da se nadaljuje postopek, je del pritožbe oziroma del predloga za vrnitev v prejšnje stanje, saj je podan kot predlog pritožbenemu sodišču oziroma kot predlog prvostopnemu sodišču, naj se sklep o mirovanju postopka razveljavi oziroma predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi in nadaljuje s postopkom. To ni pravi predlog, da se nadaljuje postopek, ki miruje, v smislu 2. odstavka 210. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

V tej pravdni zadevi je sodišče s sklepom z dne 1.6.2001 sklenilo, da se šteje, da je tožba umaknjena in postopek v tej zadevi končan. Postopek je namreč miroval od 11.9.2000 dalje in ker ni nobena stranka predlagala nadaljevanja postopka, se je štelo, da je tožba umaknjena. S sklepom z dne 14.8.2001 je prvostopno sodišče odločilo o povrnitvi pravdnih stroškov in sicer je tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki v znesku 133.106,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Zoper sklep z dne 1.6.2001 se pritožuje tožeča stranka in smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka. V pritožbi navaja, da je sodišče res izdalo sklep o mirovanju postopka dne 11.9.2000, ki ga je tožeča stranka prejela 20.9.2000. Tožeča stranka pa je že dne 22.9.2000 vložila pritožbo in predlagala vrnitev v prejšnje stanje ter nadaljevanje postopka. V tem predlogu je tožeča stranka obrazložila, zakaj je zamudila na razpisani narok. Sodišče ugovora ni upoštevalo in je potrdilo sklep o mirovanju postopka, vendar pa v tem roku postopek ni miroval in to zaradi aktivnosti sodišča, saj je bila v tem času izdana začasna odredba, poleg tega pa poteka tudi izvršilni postopek po začasni odredbi pod št. In 2000/00599-5. Poleg tega je sodišče pozvalo tožečo stranko zaradi dopolnitve pooblastila za drugo tožečo stranko. Proti sklepu z dne 14.8.2000 se pritožuje tožeča stranka in smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je sklep neosnovan, saj sta tožeči stranki že 12.6.2001 vložili pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka in predlagali vrnitev v prejšnje stanje, poleg tega pa sta nedvoumno zahtevali tudi nadaljevanje postopka. Sodišče je spregledalo tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 378/2001 z dne 12.4.2001, s katerim je sicer zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje, vendar v obrazložitvi tega sklepa ponovno ugotavlja, da sta tožnika poleg zahteve za vrnitev v prejšnje stanje predlagala tudi nadaljevanje postopka. Pritožbi nista utemeljeni. Ni utemeljena pritožbena trditev tožeče stranke, da je prvostopno sodišče s sklepom z dne 1.6.2001 storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Prvostopno sodišče je namreč pravilno, v skladu z določbami 210. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) odločilo, da se šteje, da je tožba umaknjena, ker nobena stranka v štirih mesecih od dneva, ko je nastalo mirovanje postopka, ni predlagala nadaljevanja tega postopka. Sklep o mirovanju postopka z dne 11.9.2000 je potrdilo pritožbeno sodišče s sklepom opr. št. I Cp 378/2001 z dne 21.3.2001. O mirovanju postopka je bilo torej odločeno s pravnomočnim sklepom, pri čemer je v nasprotju s pritožbeno trditvijo postopek dejansko miroval, saj pritožba zoper sklep, s katerim se ugotovi mirovanje postopka, ne zadrži izvršitve sklepa (prvi odstavek 211. člena ZPP), poleg tega pa v skladu s prvim odstavkom 210. člena ZPP niso prenehali teči z zakonom določeni roki. Ne drži pa, da je bila v tem času izdana začasna odredba, ki je bila v resnici izdana pred mirovanjem postopka, neposredna dejanja izvršbe po začasni odredbi pa se opravljajo v drugem in sicer izvršilnem postopku (opr. št. In 599/2000). Bistveno v tej zadevi pa je, da ne drži pritožbena trditev, da je tožeča stranka predlagala nadaljevanje postopka. Postopek, v katerem je nastalo mirovanje postopka, namreč miruje, dokler kakšna stranka ne predlaga, naj se nadaljuje (drugi odstavek 210. člena ZPP). Tožeča stranka takega predloga ni podala. V pritožbi sicer trdi, da je dne 22.9.2000 predlagala nadaljevanje postopka. To pa ne drži. Dne 22.9.2000 je tožeča stranka vložila pritožbo zoper sklep o mirovanju in predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pritožba je bila zavrnjena s sklepom opr. št. I Cp 378/2001 z dne 21.3.2001, predlog za vrnitev v prejšnje stanje pa je bil zavrnjen s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I P 39/92-108 z dne 17.11.2000. Predlog, ki ga tožeča stranka navaja v pritožbi, ni predlog, da se nadaljuje postopek, ki miruje, ampak je v resnici del pritožbe oziroma del predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ki pa sta bila oba kot neutemeljena zavrnjena. Svoj tedanji predlog prikazuje tožeča stranka v pritožbi iztrgan iz konteksta, dejansko pa je bil predlog v vlogi z dne 22.9.2000, ki je bila naslovljena kot pritožba in predlog za vrnitev v prejšnje stanje, podan kot predlog pritožbenemu sodišču oziroma kot predlog prvostopnemu sodišču v smislu, naj se sklep o mirovanju postopka razveljavi oziroma predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi in se nadaljuje s postopkom. Pravega predloga, kakor ga predvideva drugi odstavek 210. člena ZPP, da se nadaljuje postopek, ki miruje, torej tožeča stranka ni postavila, zaradi česar je prvostopno sodišče utemeljeno na podlagi tretjega odstavka 210. člena štelo, da je tožba umaknjena, ker ni bilo predloga za nadaljevanje postopka. Pritožbeno sodišče torej zaključuje, da prvostopno sodišče s sklepom z dne 1.6.2001 ni storilo kršitve postopka, ki jo zatrjuje pritožba, uradni preizkus pa je pokazal, da tudi ni bilo druge kršitve, ki bi jo bilo potrebno upoštevati po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep z dne 1.6.2001 potrdilo. Tožeča stranka izpodbija tudi sklep o povrnitvi pravdnih stroškov z dne 14.8.2000, vendar pritožba ni utemeljena. Sklicuje se na svojo pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka, ki pa je neutemeljena, kot je navedeno zgoraj in je zato ugotovitev, da se tožba šteje za umaknjeno, pravilna. Posledično mora tožeča stranka po prvem odstavku 158. člena povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, ki jih je prvostopno sodišče odmerilo v izpodbijanem sklepu. Pritožba neutemeljeno navaja predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki je bil s strani prvostopnega sodišča brez pritožbe tožeče stranke zavrnjen, prav tako pa se napačno sklicuje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 378/2001 z dne 12.4.2001. S tem sklepom (z dne 21.3.2001) ni bil zavrnjen predlog za vrnitev v prejšnje stanje, kot napačno navaja pritožba, ampak je bila zavrnjena pritožba proti sklepu o mirovanju postopka. V obrazložitvi sklepa I Cp 378/2001 pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo, da sta tožnika poleg zahteve za vrnitev v prejšnje stanje predlagala tudi nadaljevanje postopka, ampak je le povzelo pritožbo tožeče stranke, da tožnika predlagata njegovo (sklepovo) razveljavitev in nadaljevanje postopka. Opisane pritožbene trditve so torej protispisne, kot pritožba proti sklepu o stroških pa tudi nerelevantne. Obveznost povrnitve stroškov je pač posledica umika tožbe oziroma zakonite posledice nepredlaganja nadaljevanja postopka. Odločitev prvostopnega sodišča v sklepu z dne 14.8.2001 je torej materialnopravno pravilna, pri čemer proti konkretni odmeri stroškov tožeča stranka ne ugovarja. Pritožbeno sodišče je zato tudi to pritožbo zavrnilo in sklep z dne 14.8.2001 potrdilo.