Jedro

Višje sodišče sprejema pritožbeno naziranje državne tožilke, da uresničevanje pravnih pravil in pravnih vrednot, ki jih Ustava varuje v 35. in 36. členu, ZKP pa konkretizira v prvem in tretjem odstavku 216. člena, ne zahteva, da bi morali biti obe solenitetni priči navzoči prav pri vsaki najmanjši potezi policistov in prav v vsakem preiskovanem prostoru. Bistveno je zagotoviti, da imata solenitetni priči možnost izvrševati nadzor nad opravljanjem dela preiskovalcev in legitimirati zakonitost delovanja policije.

Izrek

I.Pritožbi državne tožilke se ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se zagovornikov predlog za izločitev dokazov zavrne v celoti.

II.Pritožba zagovornika se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je Okrožno sodišče v Celju na podlagi 285.e člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pod točko I izreka deloma ugodilo predlogu zagovornika obtoženega A. A. za izločitev dokazov in iz spisa izločilo procesno gradivo, ki ga je določno navedlo. Odločilo je še, da se bodo po pravnomočnosti sklepa izločeni dokazi in "nepobeljene listine" zaprle v poseben ovitek in shranile ločeno (točka II). Pod točko III izreka je predlog za izločitev dokazov v preostalem delu zavrnilo kot neutemeljen.

2.Pritožbi sta pravočasno vložila:

-zoper točko III izreka sklepa obtoženčev zagovornik zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je, da pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu "spremeni oziroma razveljavi";

-zoper točko I izreka sklepa državna tožilka iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je, da pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da se deli listin in dokazi, navedeni v izreku sklepa, iz spisa ne izločijo, podredno pa, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3.Na pritožbo državne tožilke je odgovoril zagovornik in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi odločitev iz I. točke sklepa prvostopenjskega sodišča.

4.Pritožba zagovornika ni utemeljena, utemeljena pa je pritožba državne tožilke.

K pritožbi zagovornika:

5.Na podlagi pobude PP Žalec in predloga ODT v Celju je preiskovalna sodnica z odredbo I Kpd 45023/2018 z dne 27. 9. 2018 zoper tedaj osumljeno B. B. odredila hišno preiskavo stanovanjske hiše z vsemi pripadajočimi objekti in pritiklinami na naslovu ... . V točki 2 obrazložitve je pojasnila, da je državno tožilstvo predlogu oziroma pobudi priložilo tri uradne zaznamke PP Žalec o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah z dne 14. 9. 2018, 17. 9. 2018 in 27. 9. 2018 ter redni izpis iz zemljiške knjige za parcelo 1020/188, k.o. ... (list. št. 3 - 6 pridruženega Kpd spisa). V točki 3 razlogov je preiskovalna sodnica povzela bistvene podatke predočene ji dokumentacije in se v ključnem opredelila, da je policist PP Žalec (C. C.) dne 14. 9. 2018 od občana, ki želi zaradi lastne varnosti ostati neimenovan, prejel ustno informacijo, da B. B. skupaj s partnerjem na svojem domu na navedenem naslovu (natančneje v rastlinjaku pri stanovanjski hiši) goji prepovedano drogo konopljo. Policista PP Žalec (C. C. in D. D.) sta dne 17. 9. 2018 s preverbo na tem naslovu dejansko ugotovila, da se v neposredni bližini pomožnega objekta pri hiši nahaja rastlinjak, v katerem so rastoče rastline, ki nedvomno predstavljajo prepovedano drogo konopljo. Prav tako sta v neposredni bližini zadnjega dela stanovanjske hiše, v smeri proti potoku A., opazila večje število rastočih posajenih rastlin konoplje. Ista policista sta preverbo ponovila še dne 27. 9. 2018 in zaznala, da se v rastlinjaku še vedno nahaja večje število rastočih rastlin konoplje. Na podlagi dotlej zbranih podatkov je preiskovalna sodnica zaključila, da so podani utemeljeni razlogi za sum, da tedaj osumljena B. B. v hiši, pripadajočih prostorih in neposredni okolici naslova ..., izvršuje kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1. V obrazložitvi odredbe so določno artikulirani temelji za presojo, da je bil pred posegom v ustavno pravico do nedotakljivosti stanovanja podan dokazni standard, uzakonjen v prvem odstavku 214. člena ZKP. Zbrana obvestila in ugotovljena dejstva so izkustveno, razumno in dovolj konkretizirano kazala na zadostno stopnjo verjetnosti oziroma na utemeljeno sklepanje, da se izvršuje kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1. S tem je preiskovalna sodnica zadostila merilom, ki so se pri presoji obrazložitve odredbe za hišno preiskavo izoblikovala v ustavnosodni praksi in v praksi Vrhovnega sodišča.

11.Pritrditi je sodišču prve stopnje pri dokazni oceni, da (kljub nekoliko drugačni izpovedbi le priče E. E.) se solenitetna priča F. F. ni nahajala ne na podstrešju niti na lestvi, ki vodi na podstrešje (očitno zaradi njene visoke nosečnosti), medtem ko se druga solenitetna priča G. G. prav tako ni povzpela na podstrešje, temveč si je z lestve le na hitro ogledala prostor na podstrešju, pri čemer je navsezadnje zaznala, da je tamkaj visela "trava". Ni pa nobenega dvoma, da je bila edina pot na podstrešje in z njega izključno lestev, ki je potekala skozi manjšo lino (fotografiji 81 in 82 v prilogi A1). Kot je razvidno iz izpovedbe priče E. E., ki se je na podstrešju edini nahajal, drugih poti za dostop oziroma izstop ni bilo (zaprta okna in streha). Da je dostop mogoč le po lestvi, je potrdila lastnica B. B. (list. št. 67). Nadalje ni dvoma, da sta se obe solenitetni priči nahajali na hodniku, kjer je bila prislonjena lestev, zato sta lahko ves čas prisostvovali in nadzorovali, kako je policist E. E. s podstrešja prinašal konopljo. Zlasti pa sta lahko nadzorovali, da policisti na podstrešje niso ničesar prinašali, s čimer je ovržen vsak sum, da bi prišlo do podtikanja dokazov, tj. predvsem v situaciji, ko je bila na podstrešju najdena tako velika količina droge (324 vejic z vršički konoplje), da bi jo bilo nemogoče nezaznano prinesti v podstrešne prostore. Prav temu namenu je bilo zadoščeno z navzočnostjo obeh solenitetnih prič v neposredni bližini lestve. Gre za priči, ki ju je angažirala tedaj osumljena Anita Voršič in bi gotovo poročali o nezakonitem delovanju policije, če bi do nepravilnosti prišlo, vendar iz njunih izpovedb nič takega ne izhaja. F. F. je izrecno zatrdila, da policisti na podstrešje niso prinašali ničesar.

12.Višje sodišče sprejema pritožbeno naziranje državne tožilke, da uresničevanje pravnih pravil in pravnih vrednot, ki jih Ustava varuje v 35. in 36. členu, ZKP pa konkretizira v prvem in tretjem odstavku 216. člena, ne zahteva, da bi morali biti obe solenitetni priči navzoči prav pri vsaki najmanjši potezi policistov in prav v vsakem preiskovanem prostoru. Bistveno je zagotoviti, da imata solenitetni priči možnost izvrševati nadzor nad opravljanjem dela preiskovalcev in legitimirati zakonitost delovanja policije. Kljub temu, da sodišče prve stopnje v nasprotju z izpovedbo policista H. H. ocenjuje (točka 18 izpodbijanega sklepa), da je šlo v konkretnem primeru za "relativno veliko običajno pohodno podstrešje", ki naj bi omogočalo navzočnost preiskovalcem in obema solenitetnima pričama (eni od njih v zadnjem trimesečju nosečnosti), je vendarle ključno, da sta imeli obe priči, nahajajoči se v (tesnem) prostoru oziroma hodniku ob postavljeni lestvi, možnost nadzorovati, katere predmete policist iz podstrešnega prostora prinaša (G. G. je "travo" dodatno videla z lestve), zlasti pa, da na podstrešje ni bilo nič prinešeno (izpovedba F. F.). Ker v podatkih spisa ni najti nikakršne podlage za špekulacije, da lestev ni bila edina možnost dostopa na podstrešje, se ni mogoče strinjati s prvim sodiščem, da pričama ni bila zagotovljena zadostna stopnja nadzora nad potekom hišne preiskave na podstrešju, česar glede na vse ugotovljene okoliščine ne spreminja dejstvo, če priči skozi "minimalno odprtino" nista mogli videti, kaj policist počne na podstrešju (tega nista niti zatrjevali). Ker je šlo za težaven, morebiti pa tudi nevaren dostop na podstrešje, in ker je bila ena od prič v visoki nosečnosti, ravnanju policistov, ki niso vztrajali pri neposredni prisotnosti v podstrešnih prostorih, ni moč očitati nestrokovnosti, predvsem pa ne nezakonitosti, ki bi rezultirala v ekskluzijski sankciji. To stališče pa seveda ne pomeni sporočila, da si v okoliščinah, ki niso tako specifične, ni treba prizadevati za striktno istočasno navzočnosti obeh solenitetnih prič v vsakem prostoru, kjer se v danem trenutku opravlja hišna preiskava, in ves čas poteka hišne preiskave.

13.Sodišče prve stopnje je v podkrepitev svojega, po presoji pritožbenega sodišča zmotnega stališča, navedlo obširne citate kazenskoprocesne teorije in judikature. Vendar gre deloma za povzetke, ki ne naslavljajo specifične situacije, kakršna je v obravnavani zadevi pred nami, deloma pa so tudi v nasprotju s stališčem prvega sodišča. Iz komentarja ZKP, na katerega se izpodbijani sklep sklicuje, izhaja, da bo hišna preiskava nezakonita, če priči dejansko nimata možnosti nadzorovati poteka preiskave, kar pa ne pomeni nujno, da morata biti priči navzoči pri vsaki potezi policistov. Enako je bilo stališče Vrhovnega sodišča v zadevi I Ips 214/97. Drugačno izhodišče je zaznati v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi V Kp 9685/2021, na katerega pa to sodišče (ob izostanku precedenčnega poenotenja prakse s strani Vrhovnega sodišča) prvenstveno ni vezano in sorodno kot že pri svojih predhodnih odločitvah pritrjuje tosmerno prepričljivejšim pritožbenim argumentom državne tožilke.

14.Sodišče prve stopnje je relevantno dejansko stanje sicer popolno, toda zmotno ugotovilo. Iz pojasnjenih razlogov je napak zaključilo, da je bila hišna preiskava podstrešja zaradi odsotnosti solenitetnih prič v tem prostoru izvedena neskladno z ratiem 35. in 36. člena Ustave ter tretjega odstavka 216. člena ZKP, kar pritožba utemeljeno graja. Ker posledično ni podlage za uveljavitev ekskluzijske sankcije iz 219. člena ZKP, je pritožbeno sodišče pritožbi državne tožilke ugodilo in sklep prvega sodišča spremenilo tako, da je predlog zagovornika za izločitev dokazov, vložen na predobravnavnem naroku dne 16. 10. 2023, zavrnilo kot neutemeljen, tj. v celoti (tretji odstavek 402. člena ZKP).

15.Na podlagi istega zakonskega določila in prav tako že pojasnjenih razlogov je bila pritožba zagovornika v delu, kjer je predlog za izločitev dokazov tehtno zavrnilo že sodišče prve stopnje, zavrnjena kot neutemeljena. Ob navedenem kršitve v luči petega odstavka 402. člena ZKP niso bile ugotovljene.

-------------------------------

1Med novejšimi npr. sodbe VS RS I Ips 45226/2016 z dne 24. 9. 2020, I Ips 38206/2015 z dne 17. 9. 2020, I Ips 44091/2016 z dne 16. 7. 2020 in druge.

2Med zadnjimi sodba VS RS I Ips 46839/2015 z dne 8. 12. 2022 (točke 10 - 12 razlogov).

3Šepec M. (ur.): Zakon o kazenskem postopku s komentarjem - 2. knjiga; Lexpera & GV Založba, Ljubljana 2023, str. 166, tč. 21.

4Sodba VS RS I Ips 78/2008 z dne 18. 12. 2008.

5Šepec (ur.), nav. delo, str. 187, tč. 18.

6Sodba VS RS I Ips 214/97 z dne 28. 11. 2002.

7Sklep VSL V Kp 9685/2021 z dne 28. 2. 2022 (točka 10 obrazložitve).

8Sklepa VSC III Kp 43515/2018 z dne 24. 9. 2019 in III Kp 32012/2015 z dne 10. 10. 2023.