Jedro

Predlagatelj bi lahko ob izpolnitvi ostalih pogojev uspešno predlagal vpis tudi zoper univerzalno pravno naslednico, če bi priložil listino, ki bi izkazovala univerzalno pravno nasledstvo. Take listine ni priložil1 in se nanjo v predlogu tudi ni skliceval. Samo dejstvo, da je iz zemljiškoknjižnih podatkov razvidno, da je bila nasprotna udeleženka vpisana pri služeči nepremičnini na podlagi sklepa o dedovanju, ni dovolj, predlagatelj bi se moral v predlogu sklicevati na sklep o dedovanju po pokojnem in ga priložiti oz., če je ta že vložen v informatizirano zbirko listin, navesti opravilno številko zadeve, v kateri je zemljiškoknjižno sodišče na podlagi te listine dovolilo vpis.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor predlagatelja in potrdilo sklep, s katerim je bil zavrnjen vpis služnosti v breme parcele 3 k.o. R. ter odločilo, da predlagatelj sam trpi stroške ugovora.

2. Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica vpisa ni dovolila, ker je ugotovila, da oseba, ki je izstavila zemljiškoknjižno dovolilo ni lastnik nepremičnine, pri kateri se predlaga vpis. Zemljiškoknjižno dovolilo je izstavil T.A., vpis pa je predlagan proti D.B., ki je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica nepremičnine. Predlagatelj je v ugovoru zatrjeval, da je D.B. univerzalna pravna naslednica (dedinja) T.A., ki je izstavil zemljiškoknjižno dovolilo. Pravno nasledstvo naj bi bilo izkazano s samo zemljiško knjigo. Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica ugovor zavrnila s sklicevanjem na določbo 1. alineje prvega odstavka 150. člena ZZK-1. Štela je, da vpis proti pravnemu nasledniku prejšnjega zemljiškoknjižnega lastnika in izstavitelja zemljiškoknjižnega dovolila, ni mogoč.

3. Proti sklepu se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje predlagatelj po pooblaščencu. Prvostopenjskemu sodišču očita zmotno uporabo 150 in 120. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1). Izpostavlja, da je listino izstavil zemljiškoknjižni lastnik, katerega univerzalna pravna naslednica je aktualna zemljiškoknjižna lastnica. Univerzalni pravni naslednik z uvedbo dedovanja vstopi popolnoma v pravni položaj svojega pravnega prednika. Univerzalno pravno nasledstvo med T.A. in nasprotno udeleženko je glede predmetne nepremičnine izkazano s samo zemljiško knjigo: nasprotna udeleženka je bila namreč vpisana pri služeči nepremičnini na podlagi sklepa o dedovanju po T.A., ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Novi Gorici 17.9.2012 pod opr. št. D 617/2012. Predlagatelj se na to še dodatno sklicuje kot na dokaz. Sodišče pri odločanju tega dejstva ni upoštevalo, zato je napačno ugotovilo dejansko stanje. Opozarja tudi, da bi bil v primeru, če bi obveljal izpodbijani sklep njegov interes na predlagani vpis zoper nasprotno udeleženko, ki je po materialnem pravu zavezovalni in razpolagalni posel v popolnosti zavezuje enako kot njenega pravnega prednika, izničen. Nove zemljiškoknjižne listine nasprotna udeleženka ne bi bila dolžna izstaviti, saj je bila predlagateljeva terjatev v tej smeri že s strani njenega pravnega prednika izpolnjena. Predlaga spremembo sklepa tako, da se dovoli predlagana vknjižba.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagatelj je predlagal vpis služnostne pravice na podlagi menjalne pogodbe, ki jo je sklenil s takratnim lastnikom služeče nepremičnine T.A. Pogodba vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo T.A. za vpis te pravice v korist predlagatelja. V času vložitve zemljiškoknjižnega predloga je bila kot lastnica služeče nepremičnine vpisana nasprotna udeleženka, za katero je predlagatelj v ugovoru zatrjeval, da je dedinja T.A. Pritožbeno sodišče se ne strinja s stališčem prvostopenjskega sodišča, da je vpis mogoč samo zoper osebo, ki je izstavila zemljiškoknjižno dovolilo in ne tudi zoper njenega univerzalnega pravnega naslednika. Določbo prve alineje prvega odstavka 150. člena ZZK-1 je po njegovem mnenju potrebno razlagati v povezavi z drugim odstavkom 125. člena Obligacijskega zakonika. Ta določa, da ima pogodba učinek tudi za univerzalne pravne naslednike pogodbenih strank, razen če je v pogodbi določeno kaj drugega ali če izhaja kaj drugega iz narave same pogodbe. Predlagatelj ima prav, da menjalna pogodba, ki jo je sklenil z T.A. in ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo T.A., da dovoljuje vpis dogovorjene služnostne pravice v korist predlagatelja, zavezuje tudi njegove univerzalne pravne naslednike. Predlagatelj bi lahko ob izpolnitvi ostalih pogojev uspešno predlagal vpis tudi zoper univerzalno pravno naslednico T.A., če bi priložil listino, ki bi izkazovala univerzalno pravno nasledstvo. Take listine ni priložil (1) in se nanjo v predlogu tudi ni skliceval, zato kljub napačnemu stališču prvostopenjskega sodišča, da vpisa ni mogoče predlagati zoper dediča osebe, ki je izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, s pritožbo ne more uspeti. Samo dejstvo, da je iz zemljiškoknjižnih podatkov razvidno, da je bila nasprotna udeleženka vpisana pri služeči nepremičnini na podlagi sklepa o dedovanju po T.A., ni dovolj, predlagatelj bi se moral v predlogu sklicevati na sklep o dedovanju po pokojnem T.A. in ga priložiti oz., če je ta že vložen v informatizirano zbirko listin, navesti opravilno številko zadeve, v kateri je zemljiškoknjižno sodišče na podlagi te listine dovolilo vpis. Presoja, da v danem primeru niso izpolnjeni pogoji za vpis, je torej kljub napačnim razlogom pravilna, zato je pritožbeno sodišče, ki tudi ni zasledilo uradoma upoštevnih kršitev, pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

op. št. 1: priložil je ni niti v pritožbenem postopku