Jedro

Tretji lahko vloži ugovor le v primeru, ko je v izvršilnem postopku stvar (predmet izvršbe) znana in določena oziroma določljiva. Ko sodišče dovoli izvršbo z rubežem premičnin, ki so v lasti in posesti dolžnika, premičnine pa v sklepu o izvršbi izrecno niso določene oziroma opredeljene (čeprav so, kot v obravnavanem primeru, lokalizirane na naslovu dolžnika, ki je hkrati tudi naslov tretjih), tretji ob sami izdaji sklepa o izvršbi še nima pravnega interesa za uveljavljanje, da ima na (še nedoločeni) stvari pravico, ki preprečuje izvršbo. Pravni interes za vložitev ugovora pridobi tretji šele s prvim izvršilnim dejanjem, s katerim postanejo stvari znane in natančno določene ali določljive.

Ugovor tretjega je namenjen varstvu lastnika zarubljenih predmetov oziroma predmetov, na katere je poseženo z izvršbo, šele po tem, ko je do takšnega posega dejansko prišlo, in ne nudi pravnega varstva pred opustitvijo kakršnegakoli rubeža premičnin, ki so v lasti tretjih, saj dokler ni z rubežem poseženo v premoženje tretjih, niti ni mogoče vedeti, ali bo do takšnega posega dejansko tudi prišlo ali ne.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Tretji sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo ugovore tretjih z dne 4. 5. 2017 (I., II. in III. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožujejo tretji iz vseh pritožbenih razlogov. Navajajo, da jim je sodišče z zavrženjem ugovorov onemogočilo meritorno obravnavanje ugovorov. Procesna ureditev po ZIZ v povezavi z ZPP ne pozna preuranjenosti vloge kot procesne predpostavke za njeno meritorno obravnavo, temveč je vlogo mogoče zavreči le kot nepravočasno, nepopolno ali nedovoljeno. Časovni okvir, v katerem lahko tretji vloži ugovor, je določen drugače, kot je ugotovilo sodišče, saj je mogoče ugovor vložiti od izdaje sklepa o izvršbi do konca izvršilnega postopka in ne morda šele od rubeža dalje. Časovnega zamika po izdaji sklepa o izvršbi kot procesne ovire pri uveljavljanju tega pravnega sredstva torej zakon ne določa. Tretji so svoje trditve, da so lastniki točno določenih premičnin, ki se nahajajo v stanovanjski hiši na naslovu Ulica A in na katere meri sklep o izvršbi, uveljavljali v dopustnem ugovoru, ki terja meritorno obravnavo še pred morebitnim rubežem (VSL sklep III Cp 1650/2005). Izvršitelj svoje delo opravlja po nalogu sodišča, zato je zmotno stališče, da lastništva predmetov, na katere je dovolilo izvršbo, ne more presojati, ker je to pomembno šele v fazi oprave izvršbe. Sklep o izvršbi jasno in določno meri na vse premične stvari, ki se nahajajo v stanovanjski hiši na naslovu Ulica A, kar pomeni, da ima izvršitelj nalogo in pravico rubiti vse na tem naslovu, po drugi strani pa imajo zato tretji pravico podati ugovor glede stvari, ki so v njihovi lasti. O tem mora sodišče odločiti, ne da bi čakalo na rubež, saj so stvari določljive, tretji pa že imajo pravni interes za ugovor glede premičnin, ki so v njihovi lasti, in pravico zavarovati svoje premoženje pred rubežem. S tem se izognejo dolgotrajnim negotovim postopkom za dokazovanje lastništva. Tretji v pritožbi ponavljajo še svoje navedbe iz ugovorov ter predlagajo razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje. Priglašajo tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi prvega in drugega odstavka 64. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) lahko tretji, če verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, do konca izvršilnega postopka vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. V 64. členu ZIZ res ni posebej in izrecno določen najzgodnejši trenutek, ko je mogoče vložiti ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi, s katerim je dovoljena izvršba na premičnine. Vendar pa je po naravi stvari razumljivo, da lahko tretji izkaže za verjetno, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, šele takrat, ko je točno in določno opredeljen predmet izvršbe, torej konkretna stvar. Tretji zato lahko vloži ugovor le v primeru, ko je v izvršilnem postopku stvar (predmet izvršbe) znana in določena oziroma določljiva. Ko sodišče dovoli izvršbo z rubežem premičnin, ki so v lasti in posesti dolžnika, premičnine pa v sklepu o izvršbi izrecno niso določene oziroma opredeljene (čeprav so, kot v obravnavanem primeru, lokalizirane na naslovu dolžnika, ki je hkrati tudi naslov tretjih), tretji ob sami izdaji sklepa o izvršbi še nima pravnega interesa za uveljavljanje, da ima na (še nedoločeni) stvari pravico, ki preprečuje izvršbo. Pravni interes za vložitev ugovora, ki je procesna predpostavka, na katero pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka, pridobi tretji šele s prvim izvršilnim dejanjem, s katerim postanejo stvari znane in natančno določene ali določljive, torej šele z rubežem stvari, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.

5. Ker v predmetni zadevi premičnine še niso bile zarubljene niti ni znano, ali bodo sploh zarubljene in katere, tretji še niso pridobili pravnega interesa za vložitev ugovora, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.

6. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da ZIZ ne omogoča zavrženje vloge kot preuranjene, višje sodišče pojasnjuje, da je ugotovitev o preuranjenosti ugovora sodišče prve stopnje vzelo zgolj kot temelj za ugotovitev neobstoja pravnega interesa, podlago za zavrženje pravnega sredstva zaradi pomanjkanja pravnega interesa pa določa Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se glede na 15. člen ZIZ smiselno uporablja tudi v izvršilnem postopku (prim. četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Tudi s sklicevanjem na drugačno odločitev v VSL sklepu III Cp 1650/2005 z dne 4. 5. 2005 tretji pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje niso uspeli izpodbiti. Večinsko stališče sodne prakse, zavzeto npr. v VSL sklepu I Ip 2500/2007 z dne 20. 6. 2007, VSL sklepu III Cp 4137/2005 z dne 19. 10. 2005, VSL sklepu II Ip 762/2014 z dne 23. 4. 2014 in VSC sklepu II Ip 481/2013 z dne 17. 10. 2013, je namreč takšno, kot se je opredelilo sodišče prve stopnje.

8. Neutemeljeno je tudi pritožbeno sklicevanje na kršitev pravice do zasebne lastnine. Res je sicer, da napoved rubeža premičnin na nek način vznemirja tretje pri uživanju njihove lastninske pravice. Vendar pa tega varstva tretji ne morejo v naprej zahtevati v izvršilnem postopku z ugovorom, saj je ugovor tretjega namenjen varstvu lastnika zarubljenih predmetov oziroma predmetov, na katere je poseženo z izvršbo, šele po tem, ko je do takšnega posega dejansko prišlo. Ugovor tretjega tako ne nudi tretjim pravnega varstva pred opustitvijo kakršnegakoli rubeža premičnin, ki so v njihovi lasti, saj dokler ni z rubežem poseženo v premoženje tretjih, niti ni mogoče vedeti, ali bo do takšnega posega dejansko tudi prišlo ali ne. Ko pa se rubež opravlja, je tretjim najprej omogočeno uveljavljanje njihovih pravic in omejitev v smislu 76. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, zato pa še z ugovorom tretjega.

9. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba tretjih pa neutemeljena. Ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Tretji s pritožbo niso uspeli, zato sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).