Jedro

Prizadevanje za mirno rešitev spora je načelo obligacijskega prava, nikakor pa ne gre za procesno predpostavko, od katere bi bilo odvisno sodno varstvo pravic udeležencev.

Glede na to, da ZIZ določa izključno pristojnost, drugačen dogovor o krajevni pristojnosti ni mogoč.

Kadar so dejstva takšna, da zanje dokazno breme nosi dolžnik, mora ugovoru priložiti tudi dokaze zanje, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep o izvršbi v 2. točki izreka razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 28.05.1999 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ).

Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno in v celoti ugovarjal. Navedel je, da ugovarja stvarni pristojnosti sodišča, saj je v 10. točki naročilnice določeno, da bosta stranki spore reševali sporazumno, in da bo v nasprotnem primeru za reševanje spora pristojno sodišče v Ljubljani. Upnik po dolžnikovem mnenju za reševanje spora na sporazumen način ni storil dovolj, zato ni procesne predpostavke za sodno varstvo. Poleg stvarne je dolžnik ugovarjal tudi krajevni pristojnosti sodišča in predlagal, da sodišče zahtevek zavrže. Glede same obveznosti pa je navedel, da je naročilnico za oglas v telefonskem imeniku Slovenije 1998 podpisal dne 17.10.1997. Vendar pa oglasa zagotovo ne bi naročil, če bi vedel, da ga bo upnik objavil šele v sredini leta 1998 in ne decembra 1997. Glede na prepozno objavo je causa odpadla. Poslovni interes za objavo oglasa je po navedbah dolžnika obstajal le v primeru, de bi bil oglas objavljen v razumnem roku po sklenitvi pogodbe.

Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba je utemeljena.

V zvezi z ugovorom stvarne in krajevne pristojnosti sodišče druge stopnje dolžniku najprej pojasnjuje, da je prizadevanje za mirno rešitev spora načelo obligacijskega prava, po katerem naj bi se reševala morebitna nesoglasja med udeleženci v pravnih razmerjih (19. člen Zakona o obligacijskih razmerjih), nikakor pa ne gre za procesno predpostavko, od katere bi bilo odvisno sodno varstvo pravic teh udeležencev. Glede krajevne pristojnosti pa je potrebno upoštevati določbe ZIZ. Po teh določbah je za odločitev o predlogu za izvršbo, v katerem je upnik predlagal izvršbo na premičnine dolžnika, izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega so stvari (77. člen ZIZ). Glede na to, da ZIZ določa izključno pristojnost, drugačen dogovor o krajevni pristojnosti ni mogoč (prim. 1. odst. 70. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP/77). Iz navedenega tako izhaja, da je o upnikovem predlogu za izvršbo odločalo Okrajno sodišče v Radovljici kot krajevno pristojno sodišče. Sodišče druge stopnje pa je nadalje preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen (5. odst. 62. člena ZIZ). Dolžnik mora v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora zanje ugovoru priložiti tudi dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (2. odst. 53. člena ZIZ). Dolžnik je v ugovoru med drugim navedel, da upnik naročenega oglasa ni objavil v razumnem roku. S tem je dolžnik navedel dejstvo, s katerim je ugovor utemeljil. Da je bil naročeni oglas objavljen pravočasno oziroma v skladu z dogovorom strank in da je zato upravičen do plačila, bo moral dokazati upnik. Glede na to, da je dolžnik svoje navedbe podkrepil tudi z dokazi, je njegov ugovor v smislu določbe 2. odst. 53. člena ZIZ obrazložen in je zato ugovor utemeljen.

Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbi dolžnika ugoditi in izpodbijani sklep o izvršbi v 2. točki izreka razveljaviti, ter v skladu s 3. točko 380. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ, zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopati v skladu z 2. odstavkom 62. člena ZIZ in zadevo odstopiti pristojnemu sodišču. Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 20/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99).