Problematika obdelave osebnih podatkov pri izvajanju helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP)

Datum

05.09.2025

Številka

07121-1/2025/1066

Kategorije

Zdravstveni osebni podatki, Pravne podlage

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 5. 8. 2025 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o problematiki izvajanja helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) z vidika obdelave osebnih podatkov pacientov. Menite, da obstaja pravna praznina, ker HNMP ni urejena kot zdravstvena dejavnost v Zakonu o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), ker izvajanje helikopterskih prevozov pacientov pogosto opravljajo subjekti, ki niso zdravstveni izvajalci, temveč pripadniki Policije RS ali Slovenske vojske in ker ni jasno opredeljeno, kdo je upravljavec osebnih podatkov v primerih obravnave pacientov in njihovega transporta z zrakoplovom, niti na kateri zakonski podlagi se občutljivi podatki obdelujejo.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Splošne uredbe (EU) o varstvu podatkov (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

Spodnji odgovori so splošni in načelni, ker ni jasno, katere konkretne subjekte (organizacije in posameznike, ki opravljajo posamezne naloge) imate v mislih, v zvezi s katerimi konkretnimi nalogami, v katerih fazah in primerih izvajanja HNMP, ter za katere konkretne obdelave katerih konkretnih osebnih podatkov gre.

Poleg tega se IP lahko dokončno opredeljuje do obdelav osebnih podatkov le v nadzornih postopkih, v katerih se lahko poglobljeno in sistematično identificirajo udeleženci ter proučijo vloge in naloge udeležencev, konkretne obdelave osebnih podatkov in pravne podlage.

1.Kako je urejeno varstvo osebnih podatkov pacientov, ki jih obravnavajo in prevažajo subjekti, ki niso izvajalci zdravstvene dejavnosti, npr. Policija?

Vsak aktivni udeleženec (pri tem sta mišljena organizacija in posameznik, ki v njenem imenu opravlja delo) opravlja naloge (torej ima pravice in dolžnosti) na podlagi predpisov, ki urejajo tisto področje, na katerem opravlja delo. Na primer policija lahko obdeluje osebne podatke le v okviru pristojnosti policije, ki izhajajo iz predpisov s tega področja (npr. Zakon o nalogah in pooblastilih policije). Če prevoz izvaja policija (letalska policijska enota), to še ne pomeni, da ta obdeluje osebne podatke pacienta na enaki ravni (v enakem obsegu, na enak način in za enak namen) kot sodelujoči izvajalec zdravstvene dejavnosti. Enako velja, če se intervencija opravlja v združeni ekipi z Gorsko reševalno zvezo Slovenije, pri čemer člani GRZS nimajo specialne zakonske podlage za obdelavo osebnih podatkov pacientov. Upoštevati je treba tudi, da za posamezne udeležence lahko pridejo v poštev tudi splošne podlage, kot so na primer (c) točka drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe (nujnost za uresničevanje življenjskih interesov posameznika), tretji odstavek 45. člena Zakona o pacientovih pravicah (posebni primeri sporočanja zdravstvenih podatkov), 9. člen ZVOP-2 in 42. člen ZPacP (različne podlage za obdelavo podatkov umrlih oseb) ter privolitev pacienta pod določenimi pogoji.

2.Ali imajo takšni subjekti zakonsko osnovo za obdelavo zdravstvenih podatkov, čeprav ne delujejo kot zdravstveni izvajalci po ZZDej?

To je odvisno od pravne podlage, ki velja za posameznega aktivnega udeleženca kot je že bilo pojasnjeno zgoraj. Obdelava zdravstvenih podatkov je lahko dopustna tudi, če jo izvaja upravljavec, ki ni izvajalec zdravstvene dejavnosti, če je za to na voljo ustrezna zakonska podlaga. Kot primer lahko navedemo le, da Enota HNMP lahko in mora med drugim voditi protokol nujne intervencije HNMP in protokol zunajbolnišničnega oživljanja HNMP za vsakega pacienta. Oba dokumenta sicer predstavljata zdravstveno dokumentacijo.

3.Ali ima pacient, ki je deležen storitve HNMP (npr. transporta z vojaškim ali policijskim helikopterjem), zagotovljene enake pravice do obveščenosti, dokumentacije, pravnega varstva in varstva zasebnosti, kot v primeru izvajalcev zdravstvene dejavnosti?

S formalnega vidika ima vsak posameznik enake in vse pravice s področja varstva osebnih podatkov.

4.Kdo v trenutnem sistemu odgovarja za morebitno zlorabo ali nepooblaščeno obdelavo podatkov, če upravljavec ni jasno določen?

Odgovornost je na upravljavcu, ki ga je praviloma možno določiti na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja tudi, če zakonodaja glede tega ni jasna. Za prekršek je lahko odgovoren tudi posameznik.

5.Ali Informacijski pooblaščenec razpolaga s podatki ali analizami v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v okviru HNMP?

IP takih analiz in informacij nima.

6.Ali menite, da trenutna ureditev (oz. njena odsotnost) ustreza načelom varstva osebnih podatkov po Splošni uredbi (GDPR) in nacionalni zakonodaji?

IP se še ni srečal s tovrstno problematiko, zaradi česar se do tega ne moremo določno opredeliti. Zgolj načeloma lahko pojasnimo, da pravna ureditev obdelav osebnih podatkov pri izvajanju HNMP ni najbolj jasna, kar pa še ne pomeni nujno, da so obdelave osebnih podatkov nezakonite.

Prijazen pozdrav.

Pripravil:

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

dr. Jelena Virant Burnik

informacijska pooblaščenka