Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V skladu z določbo drugega odstavka 7. člena ZPIZ-1 je glede poslovodnih oseb družb kot podlaga za obvezno zavarovanje po določbi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 upoštevno le takšno pravno razmerje, ko poslovodna oseba ni obvezno zavarovana na drugi pravni podlagi, hkrati pa dosega (iz naslova opravljanja te funkcije) takšne dohodke, ki predstavljajo osnovo za obračun dohodnine in to najmanj v znesku minimalne plače. Oba navedena pogoja skupaj s statusom poslovodne osebe predstavljata pravno podlago za obvezno zavarovanje in le ob tako izpolnjenih pogojih traja na podlagi 4. alineje 33. člena ZPIZ-1 obvezno zavarovanje vse od vpisa poslovodne osebe v sodni register.
Reviziji se delno ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita v delu, ki se nanaša na lastnost tožnika kot zavarovanca v obdobju od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2001, in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Sicer se revizija zavrne.
Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odločbi tožene stranke št. 04 4144557 z dne 15. 7. 2004 in št. 4144557 z dne 10. 9. 2004, s katerima je tožena stranka odločila, da ima tožnik od 2. 8. 1999 dalje lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot nezakoniti razveljavita, ter odločilo, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka. Ugotovilo je, da je bil tožnik do 1. 8. 1999 pokojninsko in invalidsko zavarovan iz naslova delovnega razmerja, da mu je z navedenim dnem delovno razmerje prenehalo in da je bil v sodnem registru od 9. 4. 1992 dalje vpisan kot ustanovitelj in direktor družbe T. d. o. o. (od 22. 2. 2002 D. d. o. o.). Ob teh ugotovitvah je presodilo, da je tožena stranka pravilno ugotovila status tožnika in sicer za obdobje od 2. 8. 1999 do 31. 12. 1999 skladno z določbami 12. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ, Ur. l. RS, št. 12/92 s spremembami) v zvezi s 5. členom Pravilnika o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljevanju: Pravilnik, Ur. l. RS, št. 32/96), za obdobje od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2001 v skladu z določbami drugega odstavka 7. člena, drugega odstavka 15. člena ter v zvezi s 4. alinejo 33. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99, 72/00 in 124/00), za obdobje od 1. 1. 2002 dalje pa v skladu s spremenjeno določbo drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 (ZPIZ-1C, Ur. l. RS, št. 109/01).
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje. Glede obdobja od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2001 je poudarilo, da je potrebno v tem času veljavno določbo drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 razlagati le v povezavi z določbami drugega odstavka 7. člena ter 3. in 4. alinejo 33. člena ZPIZ-1. Na tej pravni podlagi so bile poslovodne osebe, ki niso bile zavarovane na drugi podlagi, obvezno zavarovane vse od vpisa v sodni register do izbrisa, ne glede na cenzus, sicer predpisan za zavarovanje družbenikov. Sodišče se je sklicevalo tudi na odločitev v zadevi Psp 638/2006 z dne 6. 9. 2006. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Navaja, da sta sodišči zmotno uporabili materialno pravo, saj pred 1. 1. 2000 glede na določbe Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic do pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ, Ur. l. RS, št. 81/00) za postopek ugotavljanja lastnosti zavarovanca ni bilo pravne podlage, za obdobje po 1. 1. 2000 pa bi glede na določbo drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1, da se obvezno zavarujejo le tiste poslovodne osebe in družbeniki, katerih osnova za obračun dohodnine dosega najmanj znesek minimalne plače, sodišče moralo ugotavljati dohodke, ki jih je v spornem času prejel kot ustanovitelj in direktor družbe T. d. o. o. (od 22. 2. 2002 D. d. o. o.). Glede obdobja od 1. 1. 2002 dalje, ko je začel veljati ZPIZ-1C, je izpodbijana odločba nezakonita že iz tega razloga, ker ne temelji na spremenjeni določbi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1. 4. Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 26/04) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.
5. Revizija ni utemeljena, razen v delu, ki se nanaša na obdobje od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2001. 6. Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava.
7. Tožnik se v uvodu revizije pavšalno sklicuje na vse revizijske razloge, pri čemer v nadaljevanju bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ne konkretizira. Ker zaradi narave revizije kot izrednega pravnega sredstva samo formalno sklicevanje na revizijski razlog bistvenih kršitev določb postopka, ki ni konkretizirano in obrazloženo, ne zadošča, revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.
8. Izpodbijana odločba se glede na pravno podlago za odločitev nanaša na tri različna časovna obdobja. Kot sta pravilno ugotovili že sodišči druge in prve stopnje, je status tožnika kot zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja v obdobju od 2. 8. 1999 do 31. 12. 1999 treba presojati na podlagi določb ZPIZ, v obdobju od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2001 na podlagi določb ZPIZ-1, v obdobju od 1. 1. 2002 dalje pa je potrebno upoštevati tudi določbe novele ZPIZ-1C.
9. ZPIZ v prvem odstavku 12. člena določa, da se obvezno zavarujejo lastniki zasebnih podjetij in zavodov v Republiki Sloveniji, če jih osebno vodijo, in če niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani na drugi podlagi ali niso uživalci pokojnine, v drugem odstavku istega člena pa, da predstojnik republiškega upravnega organa, pristojnega za delo, določi, kdaj se šteje da lastnik osebno vodi zasebno podjetje ali zasebni zavod. V skladu s 5. členom na tej podlagi sprejetega Pravilnika se lastnost zavarovanca iz 12. člena ZPIZ za lastnika zasebnega podjetja ali zavoda, ki osebno vodi to zasebno podjetje ali zavod, dokazuje z izpisom iz sodnega registra, iz katerega je razvidno, da je oseba lastnik oziroma ustanovitelj zasebnega zavoda oziroma gospodarske družbe, ki ima lastnost pravne osebe (prvi odstavek), pri čemer se šteje, da lastnik osebno vodi zasebno podjetje ali zavod, če je v sodnem registru vpisan kot direktor in ni obvezno zavarovan na podlagi delovnega razmerja pri drugem poslovnem subjektu oziroma pri zasebnem delodajalcu ali na drugi podlagi, ni uživalec pokojnine oziroma ni na rednem šolanju. Z upoštevanjem navedene pravne podlage in ob dejanskem stanju, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje, tudi revizijsko sodišče ugotavlja, da sta izpodbijani odločbi tožene stranke v delu, ki se nanaša na obdobje od 2. 8. 1999 do 31. 12. 1999, pravilni in zakoniti. Neutemeljene so revizijske navedbe, da glede na določbo 52. člena ZMEPIZ za postopek ugotavljanja lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja pred 1. 1. 2000 ni bilo pravne podlage. Revizijsko sodišče v zvezi s tem očitkom najprej ugotavlja, da se določba 52. člena ZMEPIZ, ki odkazuje na uporabo določb ZPIZ-1 in na katero se v reviziji sklicuje tožnik, nanaša le na postopke za ugotavljanje zavarovalnega razmerja oziroma lastnosti zavarovanca, ki se uvedejo na zahtevo posameznika ali delodajalca, ne pa na postopke, uvedene po uradni dolžnosti. V tej zadevi navedene določbe že iz tega razloga ni mogoče upoštevati. Tudi sicer pa ne drži očitek, da glede na določila ZMEPIZ postopek ugotavljanja lastnosti zavarovanca pred 1. 1. 2000 ni bil mogoč. Za obdobje pred 1. 10. 2000, ko je začel veljati ZMEPIZ, je namreč potrebno upoštevati tudi določbe že omenjenega Pravilnika o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki v prvem odstavku 12. člena, podobno kot ZMEPIZ v prvem odstavku 50. člena, določa, da se postopek za ugotavljanje lastnosti zavarovanca uvede na zahtevo posameznika, po uradni dolžnosti ali na zahtevo poslovnega subjekta oziroma zasebnega delodajalca. Pravna podlaga za postopek za ugotavljanje lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti je torej obstajala tudi že pred uveljavitvijo ZMEPIZ. Glede na dejstvo, da je bil v tej zadevi postopek po uradni dolžnosti uveden že po uveljavitvi in v skladu z določbami ZMEPIZ, pa se obravnavane revizijske navedbe izkažejo tudi za nerelevantne.
10. Kot je ugotovilo že sodišče druge stopnje, se tako izpodbijana dokončna odločba tožene stranke kot tudi sodba sodišča prve stopnje izrecno sklicujeta na z novelo ZPIZ-1C spremenjeni določbi 15. in 33. člena ZPIZ-1, ki sta začeli veljati 1. 1. 2002. Zato so neutemeljene revizijske navedbe, da je glede obdobja od 1. 1. 2002 dalje izpodbijana odločba nezakonita že iz tega razloga, ker ne temelji na spremenjeni določbi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1. Ker slednja določa, da se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi, sta ob ugotovljenem dejanskem stanju izpodbijani odločbi tožene stranke pravilni in zakoniti tudi v delu, ki se nanaša na obdobje od 1. 1. 2002 dalje.
11. Za obdobje od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2001 pa sta sodišči druge in prve stopnje materialno pravo zmotno uporabili. V tem obdobju je veljal ZPIZ-1, ki je v drugem odstavku 7. člena določal, da (obvezno) zavarovalno razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. V drugem odstavku 15. člena je nadalje določal, da se obvezno zavarujejo tudi poslovodne osebe in družbeniki, katerih osnova za obračun dohodnine dosega najmanj znesek minimalne plače, če niso obvezno zavarovani na drugi podlagi. Glede trajanja obveznega zavarovanja družbenikov je bilo v 3. alineji 33. člena ZPIZ-1 določeno, da nastopi s prvim dnem naslednjega koledarskega leta po letu, za katero je prijavljen dohodek iz udeležbe v tej zasebni družbi, ki presega letno minimalno plačo, in se zaključi z zadnjim dnem članstva v družbi; obvezno zavarovanje poslovodnih delavcev zasebnih družb pa je bilo v 4. alineji tega člena vezano na vpis (tega statusa) v sodni register.
12. V skladu z določbo drugega odstavka 7. člena ZPIZ-1 je glede poslovodnih oseb družb kot podlaga za obvezno zavarovanje po določbi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 upoštevno le takšno pravno razmerje, ko poslovodna oseba ni obvezno zavarovana na drugi pravni podlagi, hkrati pa dosega (iz naslova opravljanja te funkcije) takšne dohodke, ki predstavljajo osnovo za obračun dohodnine in to najmanj v znesku minimalne plače. Oba navedena pogoja skupaj s statusom poslovodne osebe predstavljata pravno podlago za obvezno zavarovanje in le ob tako izpolnjenih pogojih traja na podlagi 4. alineje 33. člena ZPIZ-1 obvezno zavarovanje vse od vpisa poslovodne osebe v sodni register. Če vsi pogoji iz drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 niso podani, ni podlage za obvezno zavarovanje poslovodne osebe (in družbenika) (1).
13. Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede vprašanja, ali je tožnik iz naslova statusa poslovodne osebe in družbenika družbe v spornem obdobju pridobil obdavčljive dohodke, ki presegajo minimalno plačo, je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka v delu, ki se nanaša na obdobje od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2001, preuranjena. Navedeno je v skladu z drugim odstavkom 380. člena ZPP narekovalo razveljavitev obeh sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče bo moralo ustrezno dopolniti dokazni postopek ter v delu, ki se nanaša na obdobje od 1. 1. 2000 do 1. 1. 2002, ponovno odločiti o pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih odločb. 14. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).
Op. št. (1): Takšno stališče je VSRS zavzelo že v sodbi VIII Ips 55/2007 z dne 25. 3. 2008, s katero je spremenilo sodbo Višjega in socialnega sodišča Psp 638/2006 z dne 6. 9. 2006, na katero se v obrazložitvi sodbe sklicuje sodišče druge stopnje.