Jedro

Ker tožnice, skupaj z ostalimi družbami, potemtakem ne presegajo veljavnega (zvišanega) prevzemnega praga, izpodbijana odločba Agencije ni (več) ovira za nadaljnje uresničevanje glasovalnih pravic v ciljni družbi (sankcija mirovanja glasovalnih pravic je namreč sedaj vezana na prevzemni prag 1/3 deleža glasovalnih pravic ciljne družbe). S tem pa (upoštevaje tožbena navajanja) izpodbijana odločba očitno ne posega (več) v pravni položaj tožnic. Tožnice namreč zgolj z ugotovitvijo protipravnosti izpodbijanega akta zase ne bi mogle doseči ugodnejše odločitve, kot je ponovna pridobitev možnosti uresničevanja glasovalnih pravic iz delnic POSR, katerih imetnice so.

Izrek

Postopka pod opr. št. G 28/2012 in G 29/2012 se združita v skupno obravnavo in odločitev. Vodilni je postopek pod opr. št. G 28/2012. Tožbi se zavržeta.

Tožnice same trpijo svoje stroške postopka sodnega varstva.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju Agencija) je z uvodoma navedeno odločbo (priloga A3) z dnem njene dokončnosti zaradi ugotovljenega usklajenega delovanja družb in skupnega preseganja prevzemnega praga (I. točka izreka) drugi in tretji tožnici prepovedala uresničevati glasovalne pravice v ciljni družbi P. d. d. (v nadaljevanju ciljni družbi), in sicer drugi tožnici iz 2,340.631 delnic z oznako POSR oziroma 25-odstotnega deleža teh delnic z glasovalno pravico in tretji tožnici iz 71.858 delnic z oznako POSR oziroma 0,7675-odstotnega deleža teh delnic z glasovalno pravico, dokler skupaj, vključno s prvo tožnico (A. d. d.), N. d. d. in P. d. d. – bančna skupina K. d. d, ali ena od njih v imenu in za račun vseh ali pa več od njih v imenu in za račun vseh ne dajo prevzemne ponudbe za delnice ciljne družbe ali dokler ne odtujijo delnic z oznako POSR, tako da prevzemnega praga ne dosegajo skupaj ali ena ali pa več od njih (II. točka izreka), medtem ko je ciljni družbi pod enakimi pogoji prepovedala uresničitev glasovalnih pravic navedenim družbam (III. točka izreka).

2. Tožnice so zoper navedeno odločbo začele postopek sodnega varstva po Zakonu o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju ZTFI), in sicer s tožbama pri Vrhovnem sodišču. Tožnice so navedeno odločbo izpodbijale iz razlogov iz prvih treh točk prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Zahtevale so njeno odpravo in povrnitev stroškov postopka.

3. Toženka je na tožbi odgovorila. Pri tem je glede na zakonsko spremembo višine prevzemnega praga zaradi neizkazovanja pravnega interesa za nadaljevanje tega postopka prvenstveno predlagala zavrženje tožb, šele podrejeno pa njuno zavrnitev.

4. Na pravno naziranje toženke (o pomanjkanju pravnega interesa) se tožnice niso odzvale.

Združitev postopkov

5. V postopku sodnega varstva proti odločbam Agencije po Zakonu o prevzemih (v nadaljevanju ZPre-1) se na podlagi drugega odstavka 506. člena ZTFI smiselno uporabljajo določbe ZUS-1, če ni v ZTFI določeno drugače. Tako se uporablja tudi določba prvega odstavka 42. člena ZUS-1, na podlagi katere lahko sodišče s sklepom več (pri oddelku sodišča) odprtih postopkov o istem predmetu združi v skupno obravnavanje in odločanje. Ker tožnice izpodbijajo isto odločbo tožene stranke, je Vrhovno sodišče zaradi smotrnosti združilo postopka pod opr. št. G 28/2012 in G 29/2012 v skupno obravnavo in odločanje, s tem, da je vodilni postopek tisti, ki nosi nižjo opravilno številko, to je G 28/2012 (I. točka izreka).

Nedovoljenost tožb na odpravo izpodbijane odločbe

6. Obstoj pravnega interesa je procesna predpostavka za vložitev tožbe v upravnem sporu. Ta mora biti podana ves čas postopka. Sodišče namreč v upravnem sporu odloča o zakonitosti (dokončnega) upravnega akta, s katerim je kršena tožnikova pravica ali njegova na zakon oprta neposredna korist. Če je očitno, da z izpodbijanim aktom ni poseženo v pravni položaj tožnika, se tožba zavrže (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Za obstoj pravnega interesa mora tožnik izkazati, da bi ugoditev njegovi tožbi zanj pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve tožbi izboljšal svoj pravni položaj. Pri tem ne zadošča le možnost ugotovitve nezakonitosti upravnega akta.(1)

7. Dne 26. 5. 2012 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevzemih (ZPre-1D)(2), ki je dotedanji prevzemni prag 25-odstotnega deleža glasovalnih pravic v ciljni družbi nadomestil z novim prevzemnim pragom, to je 1/3 deležem glasovalnih pravic v ciljni družbi. Ker je iz izpodbijane odločbe razvidno, da so tožnice z ostalimi družbami skupaj imetnice 31,4916-odstotnega deleža delnic z glasovalno pravico izdajateljice P. d. d., se pokaže, da je obravnavani delež nižji od novega prevzemnega praga. Ker tožnice, skupaj z ostalimi družbami, potemtakem ne presegajo veljavnega (zvišanega) prevzemnega praga, izpodbijana odločba Agencije ni (več) ovira za nadaljnje uresničevanje glasovalnih pravic v ciljni družbi (sankcija mirovanja glasovalnih pravic je namreč sedaj vezana na prevzemni prag 1/3 deleža glasovalnih pravic ciljne družbe).(3) S tem pa (upoštevaje tožbena navajanja) izpodbijana odločba očitno ne posega (več) v pravni položaj tožnic.(4) Tožnice namreč zgolj z ugotovitvijo protipravnosti izpodbijanega akta zase ne bi mogle doseči ugodnejše odločitve, kot je ponovna pridobitev možnosti uresničevanja glasovalnih pravic iz delnic POSR, katerih imetnice so.

8. Pri tem Vrhovno sodišče opozarja, da ZUS-1 v drugem odstavku 64. člena v upravnem sporu dopušča možnost izdaje ugotovitvene sodbe kot samostojne sodbe (ki bi v tem postopku lahko zasledovala cilj saniranja posega v uresničevanje glasovalnih pravic).(5) Kot izhaja iz prejšnje točke obrazložitve, izpodbijana prepoved ne posega več v pravni položaj tožnic, zaradi česar (vsaj glede uresničevanja glasovalnih pravic) nimajo več pravnega interesa za ugotovitev morebitne nezakonitosti izdane odločbe. Kakšnega drugega pravnega interesa za izdajo ugotovitvene odločbe pa tožnice niso navedle. Tožnice se namreč niso odzvale na pravna naziranja Agencije o pomanjkanju pravnega interesa za nadaljevanje postopka ter svojega morebitnega nadaljnjega ali novega pravnega interesa niso substancirale z navedbami o kakšni drugi prizadetosti svojih pravic ali pravnih koristi.(6) Sicer pa imajo tožnice (kljub izpodbijani odločbi Agencije) zakonsko predvideno možnost vložitve zahtevka na izdajo ugotovitvene odločbe, da prevzemnega praga sedaj ne dosegajo (več) (1. točka tretjega odstavka 64. člena ZPre-1).

9. Zato (ker je pravni interes procesna predpostavka za odločanje po ZTFI in ZUS-1) je Vrhovno sodišče skladno s 6. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbi kot nedovoljeni zavrglo (II. točka izreka), ne da bi vsebinsko odgovarjalo na tožbene navedbe.

10. Ker je Vrhovno sodišče tožbe zavrglo, tožnice skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 same trpijo svoje stroške tega postopka (III. točka izreka).

Op. št. (1): Prim. obrazložitve sklepov Vrhovnega sodišča RS G 21/2002 z dne 24. 1. 2006, G 4/2005 z dne 11. 9. 2007, G 15/2008 z dne 25. 5. 2010 in G 28/2011 z dne 25. 1. 2012. Op. št. (2): Ur. l. RS, št. 38/2012 z dne 25. 5. 2012. Op. št. (3): Glej zadnji stavek 8. točke obrazložitve tega sklepa.

Op. št. (4): Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS G 11/2012 z dne 10. 7. 2012. Op. št. (5): Prav tam.

Op. št. (6): Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS G 15/2008 z dne 25. 5. 2010 in odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-181/09-15 z dne 10. 11. 2011.