- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sodba I Cp 2016/93
ECLI:SI:VSLJ:1994:I.CP.2016.93 Civilni oddelek
Povzetek
- Obveznost sodišča glede navajanja izvedenih dokazov v obrazložitvi sodbe.Ali je dolžnost pravdnega sodišča, da v obrazložitvi sodbe navede, katere dokaze je izvedlo?
- Poznavanje vsebine kreditne pogodbe in računa s strani tožene stranke.Ali je tožena stranka imela dostop do vsebine kreditne pogodbe in računa ter ali je bila s tem kršena njena pravica do obrambe?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ni dolžnost pravdnega sodišča oziroma predsednika senata ali sodnika, da v obrazložitvi sodbe navede, katere dokaze je izvedlo, saj mu tega zakon ne nalaga. Kar zadeva dokaze, mora navesti le tiste, na katere opre svojo sodbo (četrti odst. 338. člena ZPP, ne pa torej vseh dokazov, ki jih je izvedlo.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo odločilo, da mora toženka plačati tožeči stranki tolarsko vrednost 595,95 DEM, zamudne obresti od posameznih zneskov ter pravdne stroške. Ugotovilo je sicer, da je prišlo do napake v tožničinem knjigovodstvu, vendar je pri obeh kreditnih pogodbah navedena kot podlaga isti račun - dobavnica, ki se glasi na toženko. Čeprav toženka ni podpisala nobene izmed teh listin, to jasno kaže, da je blago prevzela in plačala 30-odstotni polog. Že ob upoštevanju pretežne realizacije te pogodbe mora toženka izpolniti svoje obveznosti. Sicer pa je s konkludentnim ravnanjem pristala na kreditno pogodbo, podpisala pa je tudi pogodbo o prodaji blaga na obročno odplačevanje.
Tožena stranka izpodbija sodbo iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Trdi, da sodba ne navaja, katere dokaze je izvedlo. Tožena stranka ne pozna vsebine kreditne pogodbe in računa, ker ji nista bila vročena. Ker začasna zastopnica nima stikov s toženo stranko, ji torej z opustitvijo vročitve teh dveh listin, ki sta očitno bistvenega pomena za odločitev v obravnavani zadevi, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, s čimer je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki drugega odst. 354. člena ZPP.
Pritožba ni utemeljena.
Ni dolžnost pravdnega sodišča oziroma predsednika senata ali sodnika, da v obrazložitvi sodbe navede, katere dokaze je izvedlo, saj mu tega zakon ne nalaga. Kar zadeva dokaze, mora navesti le tiste, na katere opre svojo sodbo (četrti odst. 338. člena ZPP), ne pa torej vseh dokazov, ki jih je izvedlo. Ne drži tudi naslednja pritožbena trditev, da tožena stranka ne pozna vsebine kreditne pogodbe in računa, ker da ji nista bila vročena, saj je njena začasna zastopnica vpogledala obe listini, ker sicer ne bi mogla podati odgovora na tožbo v katerem ocenjuje te listine glede na njihovo vsebino in obliko in jih primerja med seboj. V zvezi s tem velja opozoriti začasno zastopnico tožene stranke na prepoved zlorabe procesnih pravic, saj zakon določa, da morajo stranke pred sodiščem govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice, ki so jim priznane s tem zakonom (9. člen ZPP), kar velja tudi za začasne zastopnike.
Očitani procesni kršitvi torej nista podani in ker tudi pritožbeno sodišče samo ni odkrilo kakšne procesne ali materialne kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.