Jedro

Institut taksne oprostitve je izjema od pravila, da morajo stranke v sodnih postopkih sodne takse plačati. Namenjen je zgolj tistim fizičnim in pravnim osebam, ki bi jim zaradi slabega premoženjskega oziroma finančnega in likvidnostnega stanja plačilo taks predstavljalo oviro za dostop do sodišča. Takšne okoliščine pa mora navajati in dokazati stranka, ki predlaga taksno oprostitev. Za presojo o predlagani oprostitvi ne zadostuje pavšalno sklicevanje na ogroženost nadaljnjega poslovanja družbe, niti sklicevanje na poslovno izgubo družbe v zadnjem poslovnem letu in bilančno izgubo, pa tudi ne v pritožbi navedeno novo dejstvo, da ima podjetje blokirane transakcijske račune.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 2. 9. 2014 zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse za redni postopek. S sklepom z dne 15. 1. 2015 je zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep.

2. Tožeča stranka se pritožuje zoper oba sklepa. V pritožbi proti sklepu o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks navaja, da je zaključek sodišča pavšalen in napačen. Že v predlogu je jasno in določno navedla, da bi bilo s plačilom sodne takse ogroženo nadaljnje poslovanje ter opravljanje njene dejavnosti. Prav tako iz priložene izjave o premoženjskem stanju izhaja, da je poslovala z izgubo. Sodišče je pri odločitvi zanemarilo dejstvo o blokadi transakcijskih računov. V pritožbi proti sklepu o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodnih taks pa navaja, da se sicer strinja s pravnim naziranjem, da sodne takse za pritožbo ni treba plačati. Vendar izpostavlja, da jo je sodišče v sklepu z dne 2. 9. 2014, zoper katerega je vložila pritožbo, v pravnem pouku opozorilo na obveznost plačila sodne takse in hkrati opozorilo na posledice. V obeh pritožbah tožeča stranka navaja, da je sodišče svojo odločitev sprejelo preuranjeno, zaradi česar ni dodobra raziskalo in upoštevalo vseh okoliščin za sprejem pravilne in zakonite odločitve.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

Glede pritožbe zoper sklep z dne 2. 9. 2014:

4. Tožeča stranka je v predlogu za oprostitev plačila sodne takse za postopek navedla, da bi bilo s plačilom ogroženo njeno nadaljnje poslovanje ter opravljanje njene dejavnosti. Po pozivu je sodišču poslala izjavo o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, iz katere izhajajo sledeči podatki o materialnem stanju pravne osebe: aktiva – sredstva v višini 16.547.531,29 EUR; pasiva – obveznosti do virov sredstev v višini 14.730.892,31 EUR; čisti poslovni izid obračunskega obdobja minus 6.535.492,12 EUR; bilančna izguba minus 4.936.633,71 EUR.

5. Zakon o sodnih taksah (ZST-1) v 11. členu določa pogoje za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks med ostalim tudi za pravne osebe v primeru, če je plačilo takse procesna predpostavka, pri tem pa nimajo sredstev za plačilo celotne takse in jih tudi ne morejo zagotoviti oziroma jih ne morejo zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Pri odločanju o tem mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (četrti in peti odstavek 11. člena ZST-1).

6. Kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče v razlogih sklepa, je institut taksne oprostitve izjema od pravila, da morajo stranke v sodnih postopkih sodne takse plačati. Namenjen je zgolj tistim fizičnim in pravnim osebam, ki bi jim zaradi slabega premoženjskega oziroma finančnega in likvidnostnega stanja plačilo taks predstavljalo oviro za dostop do sodišča. Takšne okoliščine pa mora navajati in dokazati stranka, ki predlaga taksno oprostitev. Pritrditi je treba sklepu, da je tožeča stranka te okoliščine več kot skromno utemeljila. Četudi je sodna taksa glede na vrednost spornega predmeta v tej zadevi visoka, saj znaša 16.755,00 EUR, za presojo o predlagani oprostitvi ne zadostuje pavšalno sklicevanje na ogroženost nadaljnjega poslovanja družbe, niti ne zadostuje v pritožbi izpostavljeno sklicevanje na poslovno izgubo družbe v zadnjem poslovnem letu in bilančno izgubo (slednja res izhaja tudi iz sodišču dostopnih podatkov bilance stanja na dan 31. 12. 2013 pri AJPES), pa tudi ne v pritožbi navedeno novo dejstvo, da ima podjetje blokirane transakcijske račune. Sodna praksa je v podobnih primerih že večkrat navedla, da mora sodišče upoštevati ne le finančno in likvidnostno stanje pravne osebe, ampak tudi njeno premoženje, pri čemer mora stranka trditi in izkazati, da premoženja ne more vnovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne. Prav tako pa tudi blokiran transakcijski račun družbe ni zadosten razlog za oprostitev. Zato je treba pritrditi stališču prvostopenjskega sodišča, da kljub predstavljenim podatkom o bilanci stanja družbe na dan 31. 12. 2013, zaradi pomanjkanja trditev tožeče stranke in dokazov, celovita presoja njenega premoženjskega stanja ni mogoča. 7. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj niso podani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. točka 365. člena ZPP).

Glede pritožbe zoper sklep z dne 15. 1. 2015:

8. Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo na določbo četrtega odstavka 10. člena ZST-1, ki določa, da se med ostalim ne plača sodne takse v postopkih odločanja o pritožbi zoper sklep o predlagani taksni oprostitvi. Ne glede na vsebino pravnega pouka, na katerega se sklicuje pritožba, je v takšnem primeru ponovno uveljavljanje predloga za oprostitev takse za pritožbo, nepotrebno. Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).