Jedro

Sedaj vtoževana terjatev tožeče stranke je bila v stečajnem postopku prerekana in ne priznana, kot to zmotno ugotavlja prvostopenjsko sodišče. V taki situaciji mora upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje prekinjenega postopka, kar je tožnik storil z vlogo z dne 21. 8. 2013. Že navedena zakonska določba priznava tožeči stranki (upniku v stečajnem postopku) pravni interes za nadaljnje vodenje pravdnega postopka in torej za meritorno odločitev sodišča o vtoževani terjatvi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče postopek, ki je bil prekinjen od 28. 12. 2012, nadaljevalo z dnem 19. 8. 2013 (I. točka izreka). Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 47322/2012 z dne 5. 4. 2012 pa je razveljavilo v 1. in 3. odstavku izreka in tožbo zavrglo (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka sklepa je pravočasno vložila pritožbo tožeča stranka, uveljavljala pa je pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in predlagala spremembo izpodbijanega sklepa tako, da sodišče ugotovi obstoj terjatve tožeče stranke do tožene stranke v višini 10.603,38 EUR s stroškovno posledico, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je tožeča stranka v tem sporu vtoževano terjatev prijavila v stečajnem postopku St 2093/2013, ki se vodi zoper toženo stranko. Ker pa je upravitelj sodišču dne 25. 2. 2014 in pred tem že 23. 10. 2013 podal izjavo, da terjatev tožeče stranke v celoti priznava, čeprav jo je sicer sprva prerekal in ker je terjatev po stališču sodišča v stečajnem postopku priznana, je prenehala pravna korist tožeče stranke za vodenje pravde o tej terjatvi. Pri tem se je sodišče sklicevalo na 8. odstavek 301. člena ZFPPIPP.

6. Tožeča stranka v pritožbi opozarja, da je upravitelj njeno vtoževano terjatev, ki jo je tožeča stranka tudi prijavila v stečajnem postopku, v stečajnem postopku prerekal. To dejstvo je tožeča stranka izpostavila že v njenem predlogu za nadaljevanje prekinjenega postopka z dne 21. 8. 2013 (list. št. 67), potrdila pa ga je tudi tožena stranka v svoji pripravljalni vlogi z dne 23. 10. 2013 (list. št. 79). Upoštevaje 2. odstavek 67. člena ZFPPIPP je bila sedaj vtoževana terjatev tožeče stranke v stečajnem postopku prerekana in ne priznana, kot to zmotno ugotavlja prvostopenjsko sodišče. Trditve tožeče stranke, da navedeno dejstvo prerekanja terjatve izhaja tudi iz sklepa o preizkusu terjatev St 2093/2012 z dne 16. 8. 2013, objavljenega dne 19. 8. 2013, tožena stranka ni prerekala. V taki situaciji mora upnik po 3. odstavku 301. člena ZFPPIPP v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje prekinjenega postopka, kar je tožnik storil z vlogo z dne 21. 8. 2013. Že navedena zakonska določba priznava tožeči stranki (upniku v stečajnem postopku) pravni interes za nadaljnje vodenje pravdnega postopka in torej za meritorno odločitev sodišča o vtoževani terjatvi. V stečajnem postopku namreč po 1. točki 3. odstavka 67. člena ZFPPIPP velja za priznano terjatev tudi tista prerekana terjatev iz 301. člena ZFPPIPP, katere obstoj je sodišče ugotovilo s pravnomočno sodbo (v pravdnem postopku).

7. Ob povedanem se izkaže, da v tem sporu podane izjave tožene stranke o priznanju terjatve tožeče stranke, podane v vlogah z dne 23. 10. 2013 in 25. 2. 2014, ni mogoče enačiti s priznavanjem te terjatve v stečajnem postopku in je prvostopenjsko sodišče določbo 8. odstavka 301. člena ZFPPIPP zmotno uporabilo.

8. Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni pritožbi tožeče stranke ugodilo, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP), v katerem bo moralo o tožbenem zahtevku meritorno odločiti, upoštevajoč tudi določbo 4. odstavka 301. člena ZFPPIPP.

9. Odločitev o pritožbenih stroških tožeče stranke je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).