Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Postaje prometne policije Koper, na seji dne 22. junija 2006
Za odločanje v postopku o prekršku je na podlagi obdolžilnega predloga Postaje prometne policije Koper št. 58/5-4706056 z dne 9. 6. 2005 v delu, ki se nanaša na očitek kršitve šestega odstavka 138. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04, 35/05, 69/05, 76/05 in 108/05), pristojno Okrajno sodišče v Piranu.
1.Postaja prometne policije Koper je na podlagi prvega odstavka 103. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in nasl. – v nadaljevanju ZP-1) pri Okrajnem sodišču v Piranu vložila obdolžilni predlog zaradi storitve prekrškov po šestem odstavku 138. člena, enajstem odstavku 132. člena ter tretjem odstavku 122. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1).
2.Okrajno sodišče v Piranu je sprva postopek zaradi prekrška po šestem odstavku 138. člena ZVCP-1 izločilo, nato pa se je zanj izreklo za nepristojno in odstopilo obdolžilni predlog Postaji prometne policije Koper. Pri tem je navedlo, da je treba obdolženčevo ravnanje pravno opredeliti po petem odstavku 138. člena ZVCP-1, za katerega je predpisana globa v znesku 120.000 tolarjev. Glede na navedeno po mnenju Okrajnega sodišča ne gre za primer iz 52. člena ZP-1, ko hitri postopek ni dovoljen.
3.Policijska postaja v zahtevi navaja, da se z odločitvijo Okrajnega sodišča ne strinja. Navaja, da je Sodnik za prekrške obdolžencu izrekel ukrep prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki je postal pravnomočen dne 14. 5. 2003, zato bi bilo treba obdolženca šteti v času storitve očitanega prekrška (tj. dve leti od pravnomočnosti ukrepa) v kategorijo voznikov, ki nikoli niso imeli pravice voziti motorno vozilo oziroma niso opravili vozniškega izpita. Drugačno stališče bi pomenilo kršitev načela enakosti in enakega obravnavanja pred zakonom. Po mnenju Policijske postaje je treba kršitelje, ki jim je izrečen ukrep prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in ga ponovno ne opravijo, obravnavati enako kot kršitelje, ki nikoli niso imeli vozniškega dovoljenja.
4.Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno odločati o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po določbi drugega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen.
5.Druga alineja drugega odstavka 52. člena ZP-1 določa, da hitri postopek ni dovoljen, če je za prekršek poleg globe predpisana stranska sankcija oziroma če prekrškovni organ ali predlagatelj postopka glede na naravo kršitve oceni, da so podani pogoji za izrek stranske sankcije.
6.V konkretnem primeru je pristojnost za odločanje v postopku o prekršku odvisna od pravne opredelitve obdolžencu očitanega dejanja glede na določbe ZVCP-1. Policijska postaja očita obdolženemu, da je v cestnem prometu vozil motorno vozilo, čeprav nima veljavnega vozniškega dovoljenja (tretja alineja prvega odstavka 138. člena ZVCP-1), za kar je zagrožena globa v znesku najmanj 120.000 tolarjev ter najmanj 8 kazenskih točk (šesti odstavek 138. člena ZVCP-1). Po mnenju Okrajnega sodišča je treba obdolženčevo dejanje opredeliti po peti alineji prvega odstavka 138. člena ZVCP-1. Po tej določbi je za osebo, ki vozi, čeprav ji je bil izrečen ukrep prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, zagrožena globa v znesku 120.000 tolarjev.
7.Ustavno sodišče je v odločbi št. P-21/05 z dne 16. 6. 2005 (Uradni list RS, št. 62/05) sprejelo stališče, da mora okrajno sodišče v primeru, ko je pristojnost za odločanje v postopku o prekršku odvisna od pravne opredelitve prekrška glede na določbe ZVCP-1, kadar policijska postaja skladno s 103. členom ZP-1 vloži obdolžilni predlog na sodišče, ker ocenjuje, da je treba prekršek opredeliti po strožji pravni kvalifikaciji, tak predlog tudi obravnavati. To pa ne pomeni, da Okrajno sodišče, ko bo odločalo o obdolžilnem predlogu, ne bi moglo na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja prekrška opredeliti po milejši pravni kvalifikaciji in na tej podlagi tudi odločiti o prekršku. Odločitev glede pravne kvalifikacije je namreč stvar konkretnega postopka o prekršku. Ustavno sodišče je zato odločilo, da je za odločanje o obdolžilnem predlogu Postaje prometne policije Koper pristojno Okrajno sodišče v Piranu.
8.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.
Predsednik
dr. Janez Čebulj