17/3-1994

S K L E P

Ustavno sodišče je na seji dne 17/3-1994 obravnavalo pobudo dr. Jožeta Bešvirja iz Ormoža in

s k l e n i l o :

Ustavno sodišče pobude ne sprejme in ne začne postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 2. člena in drugega odstavka 93. člena zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92).

O b r a z l o ž i t e v

Pobudnik meni, da je del drugega odstavka 2. člena zakona o volitvah v državni zbor, ki se glasi: "... in po načelu, da so v državnem zboru sorazmerno zastopani politični interesi," v nasprotju s prvim odstavkom 14. člena ustave, ki zagotavlja vsem enake človekove pravice in temeljne svoboščine, in z drugim odstavkom 80. člena ustave, ki določa, da se poslanci volijo s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem. Prav tako meni, da je v nasprotju z navedenima ustavnima določbama vsebina drugega odstavka 93. člena izpodbijanega zakona, ki ureja delitev mandatov istoimenskih kandidatnih list po vrstnem redu kandidatov s teh list glede na to, koliko mandatov so dobile te liste pri volitvah na državni ravni. Ustavno sodišče pobude ni sprejelo.

Ustava ne vsebuje podrobnejših določb o volilnem sistemu. Določa le, da se poslanci volijo s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem, pri čemer je načelo o enakosti volilne pravice izvedba splošnega načela o enakosti pravic in svoboščin ter enakosti pred zakonom na področju volilnega sistema. Na ta ustavna načela volilnega sistema se opira pobudnikovo mnenje, in sicer, da je proporcionalni volilni sistem, izražen v določbi, da se poslanci volijo (tudi) po načelu, da so v državnem zboru sorazmerno zastopani politični interesi, ter izvedba tega načela v 93. členu zakona v nasprotju zlasti z ustavnimi načeli splošnosti, enakosti in neposrednosti glasovanja. Vendar tako mnenje pobudnika ni utemeljeno. Splošnost volilne pravice predvsem pomeni, da ta ni omejena samo na določene skupine državljanov; enakost volilne pravice poudarja predvsem, da ima vsak volivec en glas enake vrednosti; neposrednost volilne pravice pa pomeni, da volivci brez posrednika glasujejo za poslance. Proporcionalni volilni sistem ni v nasprotju s temi načeli. Velja tudi v veliki večini demokratičnih evropskih držav, kjer se šteje, da je v skladu z načeli splošnosti, enakosti in neposrednosti volilne pravice. Načelo sorazmerne zastopanosti političnih interesov tudi ni nasprotno ustavi, saj so poslanci "predstavniki vsega ljudstva" (prvi odstavek 82. člena ustave) in ne predstavniki interesov posamezne volilne enote. Razdelitev mandatov na podlagi kandidatnih list, torej izvedba tega načela, pa se opira na delež podpore, ki jo je lista dobila na glasovanju pri volivcih na državni ravni. Mnenja o tem, kateri izmed možnih volilnih sistemov je pravičnejši in primernejši, so seveda deljena, vendar je v vseh državah, kjer volilni sistem ni določen z ustavo, izbira volilnega sistema stvar politične odločitve zakonodajalca in ne stvar presoje ustavnosti.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave in 15. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) v naslednji sestavi: predsednik dr. Peter Jambrek in sodniki dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k

dr. Peter Jambrek