Jedro

Ob vložitvi ugovora v letu 1993 so že zdavnaj potekli vsi roki za izpodbijanje sklepa disciplinske komisije in je sklep toženca o zavrženju ugovora zakonit in zato tudi sodišče spora o že pravnomočno izrečenem disciplinskem ukrepu ne bi smelo dopustiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter tožba zavrže. Stranki nosita vsaka svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep tožene stranke z dne 24.10.1989 o izreku disciplinskega ukrepa prenehanje delovnega razmerja in sklep komisije za ugovore z dne 4.3.1994 ter ugotovilo, da tožnici dne 8.11.1989 delovno razmerje ni zakonito prenehalo in ji zato v breme tožene stranke priznalo pravice iz delovnega razmerja do 21.7.1992, ko je bila tožnica invalidsko upokojena, hkrati pa toženki naložilo, da tožnici povrne 45.380,00 SIT stroškov postopka. Pri tem je ugotavljalo, da tožnica v času izdaje spornih sklepov zaradi napredovanja shizoafektivne psihoze ni bila prištevna.

Zoper gornjo sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in opozarja, da tožnica zoper sklep disciplinske komisije z dne 24.10.1989 ni ugovarjala v zakonitem roku in je zato njena komisija za ugovore dne 4.3.1994 njeno vlogo z dne 4.5.1993, ki jo je obravnavala na podlagi sklepa takratnega prvostopnega sodišča združenega dela v zadevi S 1686/93, z dne 26.11.1993, kot prepozno utemeljeno zavrgla. Zato tudi sodišče ne bi smelo dovoliti spora o že zdavnaj pravnomočnem sklepu o izreku disciplinskega ukrepa prenehanje delovnega razmerja z dne 24.10.1989. V odgovoru na pritožbo je tožnica po svoji zastopnici predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev prvostopne sodbe.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopno sodišče se vsebinsko v bistvu ni opredelilo do sklepa toženkine pritožbene komisije z dne 4.3.1994, s katerim je le ta, glede na disciplinski sklep z dne 24.10.1989, kot prepozno zavrgla vlogo tožnice, katero ji je dne 25.1.1994 odstopilo v reševanje sodišče s sklepom v zadevi S 1686/93. Ker so ob vložitvi te vloge v letu 1993 že zdavnaj potekli vsi roki za izpodbijanje sklepa disciplinske komisije z dne 24.10.1989, je bil sklep navedene pritožbene komisije zakonit in zato tudi sodišče spora o pravnomočno izrečenem disciplinskem ukrepu, v skladu z določili člena 282 ZPP, ne bi smelo več dopustiti. Ker se je navedeni sklep oz. odločba disciplinske komisije lahko izpodbijala le v 8 dnevnem zakonskem prekluzivnem roku, ki je bil vsebovan tudi v pravnem pouku in upoštevaje, da je vmes potekel tudi absolutni zakonski rok, v katerem bi lahko tožnica eventualno zahtevala vrnitev v prejšnje stanje, tudi morebitna obdobja tožničine neprištevnosti na iztek teh rokov niso mogla vplivati.

Ker mora sodišče na obstoj procesnih predpostavk paziti tekom celotnega sodnega postopka, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in v skladu z določili 2. odstavka 369. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo ter tožbo zavrglo, saj je ostal izrečeni disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja že zdavnaj pravnomočen.

Upoštevaje, da je v tej zadevi šlo za poskus spora o prenehanju delovnega razmerja, je sodišče, ne glede na neuspeh tožeče stranke in zavrženje tožbe, v skladu z določili 2. odstavka 22. člena ZDSS sklenilo, da plačata stranki vsaka svoje stroške postopka.