Jedro

Nezadovoljstvo z vsebino odločitve v predhodni zadevi ne more biti razlog za izločitev sodnika. Ne zadošča namreč vtis, ki si ga ustvari stranka. Dvom o nepristranskosti sodnika mora biti upravičen v objektivnem smislu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča druge stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je podpredsednica Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi II Cp 2032/2022 zavrnila zahtevo predlagatelja, vloženo po skrbnici, za izločitev višjega sodnika Zvoneta Strajnarja in višje sodnice dr. Vesne Bergant Rakočević.

2. Zoper sklep se je po skrbnici pritožil predlagatelj. Navaja, da izpodbijani sklep temelji le na izjavah sodnikov, zato je pavšalen in pristranski. Prosi, da se skrbno preučijo vsi pritožbeni postopki, v katerih se že od leta 1996 dalje ne upošteva njegova pravdna nesposobnost ter v katerih se pristransko in nezakonito potrjujejo nepravične odločitve sodišč prve stopnje. Nadalje navaja, da je Višje sodišče v Ljubljani pristransko potrdilo očitno protizakonite odločbe, predvsem v postopkih II P 1014/98 in II P 1845/00. Meni, da sta se v postopku II Cp 1350/2015 sodnika Zvone Strajnar in dr. Vesna Bergant Rakočević dejansko ponorčevala iz njegovih pravic s tem, ko sta ugodila pritožbi in zavrgla njegovo tožbo, pozabila pa na odločitev o delu zahtevka, zaradi česar po pokojnem očetu ni dedoval. V odločanju navedenih sodnikov je vidna očitna subjektivna pristranskost, ki kaže na njuno vnaprejšnje prepričanje o zadevi, saj že samo dejstvo, da so odločitve neskladne z verodostojno dokumentacijo oz. vloženimi dokazi, da so pisanja sodnikov žaljiva in neresnična ter obrazložitve pavšalne, omaja zaupanje v nivo moralne integritete ter njuno nepristranskost oz. pomanjkanje dolžne intelektualne neoporečnosti sodnika.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Za obstoj nepristranskosti sojenja sta odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, pri katerem gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Institut izločitve sodnika je eden najpomembnejših procesnih institutov, s katerim se zagotavlja pravica do nepristranskega sojenja.

5. Predlagateljeve navedbe je mogoče subsumirati v zatrjevanje t.i. odklonitvenega razloga, ki ga Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 6. točki 70. člena opredeljuje z generalno klavzulo: Sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Gre za okoliščine, ki pri človeku ob razumnem upoštevanju okoliščin primera lahko ustvarijo upravičen dvom o nepristranskosti sodnika.

6. Predlog za izločitev se nanaša na izločitev dveh sodnikov, ki sta pred tem sprejela za predlagatelja neugodno odločitev, in je torej, kot je ugotovljeno v izpodbijanem sklepu, v resnici izraz nezadovoljstva z vsebino odločitve v predhodni zadevi. Takšno nezadovoljstvo ne more biti razlog za izločitev sodnika. Ne zadošča namreč vtis, ki si ga ustvari stranka. Dvom o nepristranskosti sodnika mora biti upravičen v objektivnem smislu,1 vendar teh okoliščin ni mogoče zaznati. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki torej ne temelji le na izjavah sodnikov, odločitev v zadevi II Cp 1350/2015 z objektivnega vidika ne vzbuja dvoma o nepristranskosti pri odločanju v predmetnem postopku, prav tako ni mogoče najti žaljivih navedb, kot to trdi predlagatelj. Poleg tega zaradi narave sodnega odločanja sodnikovo pravno stališče, zavzeto pri opravljanju sodne funkcije, ne more biti odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP.2 Predlagana izločitev tudi ne more biti utemeljena na pavšalnih navedbah o domnevno nezakonitih in pristranskih odločitvah v vseh predlagateljevih zadevah pred Višjim sodiščem v Ljubljani. Predlagatelj ima namreč za odpravo domnevnih napak in nezakonitosti na voljo prav v ta namen z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva oziroma druge procesne institute v okviru tistega postopka.3 Zato je pravilna odločitev v izpodbijanem sklepu o zavrnitvi zahteve za izločitev.

7. Vrhovno sodišče tako ocenjuje, da pritožba ni utemeljena, zato jo je zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

1 Gl. US RS odločba Up-562/14-29 z dne 2. 3. 2017, 5. točka obrazložitve. 2 Prim. VS RS sklep Cp 4 /2016 z dne 9. 3. 2016. 3 Tako tudi VS RS sklep Cp 48/2019 z dne 28. 11. 2019.