U-I-165/94

6.6.1996

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Danijela in Terezije Jurjevec iz Logarske doline na seji dne 6. junija 1996

s k l e n i l o :

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu (Uradni list RS, št. 7/93 in 48/94) in 45. do 50. člena ter 59. in 95. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 7/93 in 31/93) se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti predpisov o Agenciji za sanacijo bank in hranilnic se zavrže.

3.Predlog, da Ustavno sodišče podržavi družbeno lastnino, se zavrže.

4.Pobuda, da Ustavno sodišče prepove delovanje političnih strank, ki izhajajo iz prejšnjega političnega sistema, se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnika sta z vlogo z dne 29. avgusta 1994, dopolnjeno dne 24. marca 1995, Ustavnemu sodišču predlagala začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu (v nadaljevanju: ZSOS), 45. do 50. člena ter 59. in 95. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen) in predpisov o Agenciji za sanacijo bank in hranilnic. Menita, da so izpodbijani predpisi v nasprotju s 14., 153., 155., 2., 8. in 33. členom Ustave ter v nasprotju s splošnimi pravnimi načeli in načeli mednarodnega prava, ker so javni dolg, nastal s podržavljenjem zasebnega premoženja, spremenili v državni dolg. Pobudnika menita, da je bil ZDen sprejet na podlagi dogovora političnih strank in ga ni potrebno spreminjati. Ob tem pa sta prepričana, da predstavljajo odškodninske obveznosti, ki bodo nastale z izvajanjem ZDen, javni dolg. ZSOS izpodbijata, ker ne določa jamstva države za obveznosti Slovenskega odškodninskega sklada (v nadaljevanju: SOS ali Sklad), čeprav naj bi država jamčila za njegove obveznosti že na podlagi samih predpisov, ki so bili pravni temelj za nacionalizacijo zasebnega premoženja. Javni dolg naj bi zato nastal že s samim podržavljenjem. V nasprotju z Ustavo ter 1. in 2. členom ZDen naj bi bil ZSOS, s katerim je država obveznost do plačila odškodnin za nacionalizirano premoženje prenesla na SOS. V nasprotju z Ustavo pa naj bi bil tudi odlog plačila odškodnin, uzakonjen s spremembami in dopolnitvami ZSOS. ZSOS naj bi različno uredil pravice upravičencev do odškodnine, zato naj bi bil v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom.

2.Iz vloge pobudnikov smiselno izhaja predlog, s katerim obtožujeta predsednika Republike Slovenije, predsednika Vlade in ministre, ker naj bi zavirali postopek denacionalizacije in s tem kršili Ustavo ter zakon. Po njunem predlogu naj bi Ustavno sodišče odločilo tudi, da se bivša družbena lastnina podržavi.

3.Nadalje predlagata, da Ustavno sodišče prepove dejavnost političnih strank, ki izhajajo iz prejšnjega političnega sistema, in da z odločbo prenese vso prejšnjo in sedanjo družbeno lastnino v državno lastnino.

4.Pobudnik Danijel Jurjevec navaja, da je denacionalizacijski upravičenec po pokojnem očetu Antonu Jurjevcu, pobudnica Terezija Jurjevec pa upravičenka po pokojnem očetu Jožetu Klemenšku. Pravni interes za podano pobudo naj bi izkazovala kot denacionalizacijska upravičenca in državljana Republike Slovenije.

B.

5.Zakonodajalec je z ZDen uzakonil vrnitev podržavljenega premoženja v naravi kot pravilo (prvi odstavek 2. člena). To načelo je hkrati močno omejil z določbami, po katerih je v posameznih primerih možnost denacionalizacije z vrnitvijo v naravi izključil in predvidel denacionalizacijo v obliki odškodovanja. V ZDen je določil, da se bo odškodovanje upravičencev do odškodnin izvajalo preko posebnega sklada, ki bo s posebnim zakonom ustanovljen v ta namen. V drugem odstavku 49. člena je ZDen določil, da bo s posebnim zakonom urejena tudi višina sredstev, organiziranost, pristojnosti ter pravice in obveznosti Sklada. Z ZDen napovedano ustanovitev SOS je zakonodajalec uzakonil s sprejmom izpodbijanega ZSOS. Poleg poravnave obveznosti do upravičencev po ZDen je z ZSOS zakonodajalec uredil tudi izpolnitev obveznosti iz naslova denacionalizacije po Zakonu o zadrugah in drugih predpisih, ki urejajo denacionalizacijo premoženja. V 6. členu je določil, da Sklad prične z izpolnjevanjem obveznosti do upravičencev, ki mu bodo predložili pravnomočne odločbe o denacionalizaciji, po preteku 18 mesecev od uveljavitve Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. S spremenjenim in dopolnjenim ZSOS je zakonodajalec ta rok spremenil in določil, da mora Sklad pričeti z izplačevanjem glavnice za izdane obveznice najkasneje do 1. januarja 2005, z izplačevanjem obresti pa od 31. decembra 1996 dalje.

6.Pobudnika izpodbijata določbe ZDen, s katerimi je zakonodajalec uredil pravni temelj za plačilo odškodnine tistim upravičencem, ki denacionalizacije ne bodo uveljavljali v naravi. ZSOS pa naj bi bil v nasprotju z Ustavo, ker zakonodajalec za obveznosti, do denacionalizacijskih upravičencev, ki jih je Skladu naložil, ni predpisal jamstva države in ker je uveljavljanje pravic iz naslova odškodnin odložil.

7.Ustavnost določb ZSOS, ki jih pobudnika smiselno izpodbijata, je Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-140/94 z dne 14. decembra 1995 (Uradni list RS, št. 11/96) že ocenilo in ugotovilo, da niso v neskladju z Ustavo. Izpodbijane določbe ZDen, s katerimi je zakonodajalec uredil način odškodovanja denacionalizacijskih upravičencev, je ZSOS le natančnejše opredelil, tako da tvorijo z njimi vsebinsko celoto. Posebna presoja spornih določb ZDen je tako že zajeta v navedeni odločbi Ustavnega sodišča. Pobudnika kot denacionalizacijska upravičenca po pokojnih očetih, ki bosta v skladu z ZDen del svojih zahtevkov lahko uveljavljala le v obliki odškodnine, za izpodbijanje spornih določb ZDen in ZSOS sicer izkazujeta pravni interes po 24. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS). Ker pa je Ustavno sodišče o ustavnosti spornih vprašanj obeh izpodbijanih zakonov že odločilo, pobudnika pa ne navajata novih dejstev, ki jih Ustavno sodišče v postopku ocene ustavnosti ZSOS še ne bi obravnavalo in upoštevalo pri svoji odločitvi, je njuna pobuda v tem delu očitno neutemeljena. Skladnosti izpodbijanih določb ZDen in ZSOS s 1. in 2. členom ZDen pa Ustavno sodišče ni prisojno ocenjevati. Ustavno sodišče je pobudo v tem delu zaradi očitne neutemeljenosti na podlagi drugega odstavka 26. člena zavrnilo.

8.Za izpodbijanje predpisov o Agenciji za sanacijo bank in hranilnic, ki jih nista opredelila, pobudnika ne izkazujeta pravnega interesa. Njun pravni interes bi bil v skladu s 24. členom ZUstS podan, če bi izpodbijani predpisi neposredno posegali v njune pravice, pravne interese oziroma njun pravni položaj. Morebitno povečanje obveznosti davkoplačevalcev, ki bi bilo posledica izvajanja izpodbijanih predpisov, ne pomeni neposrednega posega v pravice in pravne interese pobudnikov, zato za sprejetje pobude niso izpolnjeni procesni pogoji in jo je Ustavno sodišče v tem delu zavrglo.

9.Pobudnika v pobudi smiselno vlagata obtožbo zoper predsednika Republike Slovenije, predsednika Vlade in ministre. Predsednika republike lahko v skladu s 109. členom Ustave pred Ustavnim sodiščem obtoži Državni zbor, če ta pri opravljanju svoje funkcije krši Ustavo ali huje krši zakon. Po 119. členu lahko le Državni zbor pred Ustavnim sodiščem obtoži predsednika Vlade ali ministre kršitve Ustave in zakonov, ki naj bi jo ti zagrešili pri opravljanju svoje funkcije.

10.V skladu s 160. členom Ustave in 21. členom ZUstS je Ustavno sodišče pristojno za oceno ustavnosti in zakonitosti podzakonskih splošnih aktov in za oceno ustavnosti zakonov. Ustavno sodišče pa ni pristojno za izdajo odločbe, s katero bi odločilo, da družbena lastnina preide v državno last. Zaradi nepristojnosti za odločanje o teh vprašanjih je Ustavno sodišče tudi v tem delu na podlagi 25. člena ZUstS njuno pobudo zavrglo.

11.Po 68. členu ZUstS lahko Ustavno sodišče prepove protiustavno delovanje politične stranke in z dvotretjinsko večino glasov lahko tudi odredi njen izbris iz registra. Ker pobudnika nista navedla, zakaj naj bi bilo delovanje nekaterih političnih strank protiustavno, je Ustavno sodišče njuno pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

C.

12.Ta sklep je Ustavno sodišče sprejelo na podlagi 25. člena, drugega odstavka 26. člena, (63.) in 68. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k : dr. Tone Jerovšek