Jedro

Postavitev novega izvedenca prometne stroke je glede na ugotovitve v postopku nepotrebna. Prosilec zato ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki oprostitve plačila predujma za stroške izvedenca prometne stroke v pravdni zadevi opr. št. II P 363/2010. V obrazložitvi odločbe navaja, da mora prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati tudi objektivni pogoj iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). V skladu z navedeno določbo se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna in ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh. Pri tem se v skladu z določbo tretjega odstavka 24. člena ZBPP šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Tožena stranka je na podlagi vpogleda v pravdni spis ugotovila, da je prošnja nerazumna, saj je v nasprotju z dejanskim stanjem stvari. Tožnik v pravdnem postopku od zavarovalnice A. v zvezi s prometno nesrečo iz naslova kasko zavarovanja zahteva plačilo zavarovalnine v višini 6.000,00 €, čemur pa tožena stranka v celoti nasprotuje. V zadevi je že bil pritegnjen izvedenec cestno prometne stroke, ki je ugotovil, da vozilo prosilca, s katerim je prišlo do škodnega dogodka, ni bilo tehnično brezhibno, kar po mnenju izvedenca predstavlja delni vzrok za nezgodo in sicer cca. 50 %. Drugi vzrok pa predstavlja prevelika hitrost, saj je po izračunih izvedenca prosilec vozil okoli 77,7 km/h na odseku ceste, kjer je hitrost omejena na 50 km/h. Po mnenju Organa za BPP je izvedenec podal mnenje v skladu s pravili znanosti in stroke ter nepristransko, saj zaključki izvedenca izhajajo tudi iz listinske dokumentacije v spisu. Postavitev novega izvedenca glede na listinsko dokumentacijo ne bi spremenila že izdelanega mnenja, zato je prošnja nerazumna in v nasprotju z dejanskim stanjem.

Tožnik v tožbi navaja, da je mnenje izvedenca pomanjkljivo, ker ne vsebuje jasnih odgovorov glede vpliva profila pnevmatik na dolžino zavorne poti, kakor tudi glede vpliva konfiguracije ceste (vdrto cestišče) na nezgodo. Tožnik meni, da obrabljene pnevmatike niso imele vplive na nastanek nesreče pri hitrosti, s katero je prepeljal cestišče pred trčenjem v drevo ob cesti. Pravdno sodišče je sicer izvedenca zaslišalo na glavni obravnavi, vendar po njegovem mnenju ni podal odgovorov, ki bi se jih dalo preveriti. Tako ni pojasnil razlike v zavorni poti pnevmatik z ustreznim oziroma neustreznim profilom, kakor tudi ali stek hitrosti tožnika in vdrtosti vozišča poslabšata oprijem pnevmatik na podlago. To je ugotovilo tudi razpravljajoče sodišče, saj je ugodilo njegovemu dokaznemu predlogu po novem izvedencu prometne stroke. Odločitev tožene stranke o zavrniti brezplačne pravne pomoči je tako v nasprotju s stanjem pravdnega postopka, saj je očitno sodišče videlo pomanjkljivosti v mnenju izvedenca in dovolilo postavitev novega. Razen tega strokovna služba za brezplačno pravno pomoč nima ustreznega znanja in se ne more postaviti v vlogo, kjer kroji potek pravdnega postopka s tem, ko mu onemogoča dokazovanje. Prav tako tožena stranka ni poklicana, da ocenjuje vsebino izvedeniškega mnenja, ker gre za strokovna vprašanja, ki zahtevajo strokovna znanja, ki pa jih tožena stranka nima. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo spremeni tako, da mu dodeli zaprošeno brezplačno pravno pomoč.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Pri presoji upravičenosti prosilca do brezplačne pravne pomoči je po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP kot pogoj treba upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči (objektivni pogoj). Ta pogoj je izpolnjen, če zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je med drugim pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Po določbah ZBPP se torej kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh.

Pri navedenem pogoju gre torej za presojo smiselnosti oziroma ekonomičnosti odobritev brezplačne pravne pomoči, ki pa ne sme posegati v namen brezplačne pravne pomoči, to je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti. Navedeno načelo pa po drugi strani daje tudi oporo za vsebinsko presojo izpolnjevanja pogoja iz 24. člena ZBPP. Navedena pravna ureditev pa organu za brezplačno pravno pomoč ne nalaga podrobnega vsebinskega preizkusa zadeve, temveč le v omejenem obsegu, saj 24. člen navedenega zakona govori o očitnem nesorazmerju. Pri navedeni presoji gre torej za ugotavljanje izkazanosti objektivnega pogoja za dodelitev BPP, te ugotovitve pa so relevantne le v tem postopku in ne pomenijo prejudiciranja odločitve v drugi zadevi.

V obravnavani zadevi gre za vprašanje razumnosti postavitve novega izvedenca cestno prometne stroke v zvezi z analizo prometne nezgode oziroma ugotovitve vzroka za prometno nezgodo. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v izpodbijani odločbi jasno in določno navedla, iz katerih razlogov šteje, da je navedena tožnikova zahteva nerazumna in v nasprotju z dejanskim stanjem stvari. Pri tem je njena ugotovitev po presoji sodišča v skladu z listinami v spisu II P 363/2010 (v katerega je sodišče za potrebe tega postopka vpogledalo), zato se sodišče strinja z njeno presojo, da iz takega dejanskega stanja stvari očitno izhaja, da postavitev novega izvedenca ne bi spremenila že izdelanega mnenja. Iz podatkov spisa je namreč razvidno, da je pravdno sodišče v sklepu o postavitvi izvedenca jasno opredelilo njegove naloge glede pravno relevantnih vprašanj, prav tako mu je naložilo, da v svojem mnenju odgovori na vprašanja obeh pravdnih strank (tudi tožnika). Izvedenec je v svojem izvedeniškem mnenju odgovoril na vsa zastavljena vprašanja sodišča in pravdnih strank, prav tako pa je tožnik imel možnost v postopku razjasniti morebitne nejasnosti ob zaslišanju izvedenca na glavni obravnavi. Glede na to, da ugotovitve izvedenca temeljijo na listinah v spisu, sodišče soglaša s presojo tožene stranke, da je izpolnjen pravni standard očitne nesorazmernosti med dejanskim stanjem stvari in pričakovanji prosilca za brezplačno pravno pomoč v zvezi s postavitvijo novega izvedenca, saj iz dejanskega stanja stvari očitno izhaja, da prosilec za brezplačno pravno pomoč ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz navedenega razloga je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo.