Jedro

Po določilu 23. člena Ustave RS ima vsakdo med drugim pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih odloča neodvisno in nepristransko sodišče. Zato je treba tarifno št. 30010 ZST-1, ki predpisuje 33,00 EUR takse za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste, tolmačiti tako, da je takse prosta pritožba proti sklepu, s katerim sodišče prve stopnje zavrne predlog stranke za taksno oprostitev. Drugačno tolmačenje te tarifne št. utegne pripeljati do tega, da spis pritožbenemu sodišču do neskončnosti ne bi bil predložen zaradi odločitve o pritožbi proti sodbi. To pa bi pomenilo kršitev ustavno zagotovljene pravice do pritožbe.

Izrek

1. Pritožba z dne 06. 10. 2010 (redna št. 18, list. št. 44 – 45) proti sklepu z dne 16. 09. 2010 (redna št. 17, list. št. 41 – 43) se zavrne in se ta sklep sodišča prve stopnje potrdi.

2. Pritožbi z dne 27. 12. 2010 (redna št. 24, list. št. 61 – 62) proti sklepu z dne 09. 12. 2010 (redna št. 23, list. št. 59 – 60) se ugodi in se ta sklep razveljavi.

3. Pritožba z dne 22. 03. 2011 (redna št. 30, list. št. 77 – 78) proti sklepu z dne 25. 02. 2011 (redna št. 29, list. št. 73-75) se zavrne in se ta sklep potrdi.

4. Pritožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Uvod

1. Proti sodbi sodišča prve stopnje je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo. Hkrati z njo je vložila tudi predlog za taksno oprostitev. Sodišče prve stopnje je njen predlog s prvim izpodbijanim sklepom z dne 16. 09. 2010 (list. št. 41 – 44) zavrnilo. Tudi proti temu sklepu je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo (red. št. 18). Še preden je bil spis predložen pritožbenemu sodišču zaradi odločitve o tej pritožbi, pa je sodišče prve stopnje izdalo še več sklepov, od katerih poleg pravkar omenjenega samo še dva nista pravnomočna. Eden je tisti z dne 09. 12. 2010 (list. št. 59 – 60), s katerim je sodišče prve stopnje pritožbo proti sklepu z dne 16. 09. 2010 (to je prvi izpodbijani sklep) štelo za umaknjeno in postopek v zvezi s pritožbo proti sodbi ustavilo, drugi pa tisti z dne 25. 02. 2011 (list. št. 73 – 35), s katerim je sodišče prve stopnje predlog za izdajo dopolnilnega oziroma popravnega sklepa zavrnilo in hkrati pritožbo zoper zavrnilni del sklepa zavrglo.

K pritožbi z dne 06. 10. 2010 proti sklepu z dne 16. 09. 2010 (redna št. 17, list. št. 41 – 43)

2. S tem sklepom je sodišče prve stopnje predlog tožene stranke za oprostitev plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo zavrnilo. Iz obrazložitve sklepa je razvidno, da je tožena stranka vložila neobrazložen predlog za taksno oprostitev, k temu predlogu pa tudi ni bila priložena izjava o premoženjskem stanju iz 12. čl. Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST -1). Zato je sodišče toženko s posebnim sklepom pozvalo k predložitvi te izjave. Temu pozivu je tožena stranka sledila in pravočasno vložila predpisano izjavo, vendar je bila ta pomanjkljivo izpolnjena. V njej so bili navedeni izključno podatki o toženi stranki, o premoženjskem stanju tožene stranke pa je pod opombami naveden le en stavek: „Priložena bruto bilanca vlagatelja saldo je 0.“ Poleg tega te izjave ni podpisal zakoniti zastopnik tožene stranke, pač pa njegov odvetnik. Priložena bilanca pa ni bila napisana v slovenskem jeziku, pač pa „bosanskem,“ ki ni v uradni rabi pred slovenskimi sodišči. Na podlagi teh okoliščin je sodišče prve stopnje presodilo, da tožena stranka ni izpolnila pogojev za oprostitev plačila sodnih taks.

3. Proti temu sklepu se je tožena stranka pravočasno pritožila (redna št. 18, list. št. 44 – 45). Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da pritožbeno sodišče toženo stranko oprosti plačila sodne takse, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje po tistem, ko je toženo stranko s sklepom z dne 30. 08. 2010 (red. št. 15) pozvalo k predložitvi izjave o premoženjskem stanju iz 12. čl. ZST -1 in je ta nato tako izjavo predložila, vendar brez predpisanih podatkov in tudi brez podpisa zakonitega zastopnika, še enkrat pozvati, naj obrazec tudi izpolni. Kaj takega sodišču ne nalaga niti ZST -1 niti ZPP, pa tudi ZUP, na katerega se sklicuje pritožnica, ne (prim. 67. člen ZUP, Ur. l. RS, št. 80/90 – 8/2010). Sklep z dne 30. 08. 2010 (redna št. 15, list. št. 38 – 39), s katerim je sodišče prve stopnje toženo stranko pozvalo k predložitvi predpisanega obrazca, je do te mere obrazložen, da ne more biti nobenega dvoma o tem, kakšno izjavo mora tožena stranka predložiti in katere podatke mora v njej navesti, saj se prvostopno sodišče v tem sklepu eksplicitno sklicuje tako na 12. čl. ZST -1 kot na Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju, objavljenem v Ur. l. RS št. 93/2008 z dne 30. 09. 2008. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo proti sodbi zavrnilo.

6. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni zasledilo nobenih kršitev iz 2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP je pritožbo proti temu sklepu kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP).

K pritožbi z dne 27. 12. 2010 proti sklepu z dne 09. 12. 2010 (redna št. 23, list. št. 59 – 60)

7. Pritožbeno sodišče najprej poudarja, da je pravica do pritožbe ustavno zagotovljena kategorija. Po določilu 23. člena Ustave RS ima vsakdo med drugim pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih odloča neodvisno in nepristransko sodišče. Zato je treba tarifno št. 30010 ZST-1, ki predpisuje 33,00 EUR takse za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste, tolmačiti tako, da je takse prosta pritožba proti sklepu, s katerim sodišče prve stopnje zavrne predlog stranke za taksno oprostitev. Drugačno tolmačenje te tarifne št. utegne pripeljati do tega, da spis pritožbenemu sodišču do neskončnosti ne bi bil predložen zaradi odločitve o pritožbi proti sodbi. To pa bi pomenilo kršitev ustavno zagotovljene pravice do pritožbe.

8. Iz obrazloženega sledi, da vsako tisto sodišče, ki pošlje vložniku take pritožbe nalog za plačilo takse (v znesku 33,00 EUR), stori to brez pravne podlage. Ker pa je v predmetnem sporu prvostopno sodišče tako ravnalo in po tistem, ko tožena stranka takse za pritožbo v znesku 33,00 EUR ni plačala, s sklepom z dne 09. 12. 2010 (list. št. 59 – 60) pritožbo tožene stranke (proti sodbi) štelo za umaknjeno, je pritožbeno sodišče na podlagi določila 3. točke 365. člena ZPP pritožbi tožene stranke z dne 27. 12. 2010 (list. št. 61 – 62) ugodilo in ta sklep razveljavilo (3. tč. 361. čl. ZPP). Razveljavitev tega sklepa pa je imela za posledico oživitev pritožbe z dne 06. 10. 2010 (list. št. 44 – 45). Odločitev o tej pritožbo je razvidna iz 1. točke izreka tega sklepa.

K pritožbi z dne 22. 03. 2011 proti sklepu z dne 25. 02. 2011 (redna št. 29, list. št. 73 – 35)

9. Kot je pojasnjeno v 1. tč. te obrazložitve, je sodišče prve stopnje z zadnjim izpodbijanim sklepom z dne 25. 02. 2011 (redna št. 29, list. št. 73 – 75) predlog tožene stranke za izdajo dopolnilnega oziroma popravnega sklepa zavrnilo, pritožbo zoper del, v katerem sodišče prve stopnje ni odločilo o stroških, pa zavrglo. Tožena stranka je namreč 12. 01. 2011 vložila ugovor (list. št. 66 - 67) zoper plačilni nalog, s katerim jo je sodišče prve stopnje dne 05. 01. 2011 pozvalo, naj plača sodno takso za pritožbo v znesku 471,00 EUR. V tej vlogi je tožena stranka priglasila tudi stroške ugovora. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 24. 01. 2011 (red. št. 27; ta ni predmet pritožbenega odločanja) ugovoru ugodilo in plačilni nalog razveljavilo, o stroških ugovora pa ni odločilo. Na predlog (podrejeno pritožbo) tožene stranke z dne 11. 02. 2011 (red. št. 28) pa je izdalo zadnji izpodbijani sklep (red. št. 29).

10. Proti temu sklepu je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, naj pritožbeno sodišče ta sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo dopolnilnega oziroma popravnega sklepa ugodi oziroma da pritožbo zoper zavrnilni del sklepa sprejme v obravnavo in ji ugodi, oziroma podrejeno, da sklep z dne 25. 02. 2011 razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse s stroškovno posledico.

11. Pritožba ni utemeljena.

12. V 7. in 8. točki te obrazložitve je pojasnjeno, da pritožbeno sodišče ne najde podlage za takso za pritožbo (v znesku 33,00 EUR) zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje zavrne predlog stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo proti sodbi. Torej ne najde niti podlage za prošnjo za tako oprostitev. To pomeni, da je tožena stranka brez potrebe prosila za oprostitev plačila takse za pritožbo na sklep z dne 16. 09. 2010 in po nepotrebnem vlagala vse nadaljnje pritožbe in vloge. Edino smiselno ravnanje tožene stranke bi bilo, da eventualno (napačno) terjane takse (v znesku 33,00 EUR) ne plača, kar bi (morda) imelo za posledico izdajo sklepa, s katerim bi sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo zoper sodbo. S pritožbo proti takemu sklepu pa bi tožena stranka nedvomno uspela, saj kot rečeno, podlage za takso za pritožbo proti tovrstnemu sklepu pritožbeno sodišče ne najde. Kadar pritožbeno sodišče razveljavi prvostopno odločbo in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločitev (2. odstavek 165. člena ZPP). Stroške plača stranka, ki v pravdi ne uspe (154. člen ZPP). To pomeni, da je od uspeha v pravdi odvisno, katera stranka nosi vse stroške postopka. Ker je, kot rečeno, tožena stranka po nepotrebnem vlagala številna pravna sredstva, stroške, ki so ji s tem nastajali, pritožbeno sodišče ocenjuje kot stroške, ki so ji nastali po naključju v smislu 1. odst. 156. čl. ZPP. Zato jih mora nositi sama. Prvostopno sodišče je torej ravnalo pravilno, ko je odločilo tako, kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa z dne 25. 02. 2011 (red. št. 29).

Iz gornje obrazložitve je razvidno, da tudi pritožba proti zadnjemu izpodbijanemu sklepu ni utemeljena. Ker je sodišče prve stopnje tudi pravilno pojasnilo, da ne obstoji nikakršna pravna podlaga, da te stroške nosi sodišče, je pritožbeno sodišče, ki ni zasledilo uradno upoštevnih kršitev, tudi pritožbo proti temu sklepu zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).