Jedro

Tožeča stranka je upoštevaje obseg ugotovljenega gradbenega posega, izvajala rekonstrukcijo objekta, saj je spreminjala tehnične značilnosti obstoječega objekta, kateremu je spremenila namembnost, za to pa je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, ki ga v času inšpekcijskega pregleda ni imela. ZGO-1 v 152. členu inšpektorju pri nelegalni gradnji nalaga, da odredi, da se gradnja takoj ustavi, pri tem pa ni pomembno v kakšni gradbeni fazi je nelegalna gradnja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov tega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je gradbena inšpektorica Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor v inšpekcijski zadevi nelegalnih gradenj tožeče stranke pod točko 1 odločila, da mora tožeča stranka takoj po prejemu odločbe ustaviti gradnjo na parc. št. 1270 k.o. A. in sicer armirano betonske plošče maksimalnih tlorisnih dimenzij 7,35 x 5,27 m nad skladiščem pripravljalnice gostilne B. (prej odprt prostor-svetlobnik) ter nad prostorom pripravljalnice gostilne B. (prej skladišče gostilne B.), ki je v prvem nadstropju terasa stanovanja in v katero sta vgrajeni svetlobni kupoli ter armirano betonskega nosilca prereza 25 x 30 cm dolžine 3,11 m ter nad njim predelne mavčne kartonske stene z vgrajenimi vrati med skladiščem pripravljalnice (prej odprt prostor-svetlobnik) in pripravljalnico (prej skladišče) gostilne B., na naslovu ... V točki 2 je odločila, da mora tožeča stranka v 60 dneh po prejemu odločbe v celoti odstraniti nelegalne gradnje na parc. št. 1270 (upoštevaje popravni sklep št. 06122-82/2009/13 z dne 7. 5. 2009) navedene v točki 1. odločbe ter na zemljišču vzpostaviti prejšnje stanje. V točki 3 odločbe je bila tožeča stranka opozorjena, da se bo v primeru neizpolnitve odrejenih obveznosti iz 2. točke tega izreka, začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah, v točki 4 pa so bile izrečene prepovedi iz 1. odstavka 158. člena Zakona o graditvi objektov, v točki 5 odločbe je bilo odločeno, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep, v točki 6 pa, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. V obrazložitvi izpodbijane odločbe upravni organ prve stopnje navaja, da je bilo ob inšpekcijskem ogledu sporne gradnje ugotovljeno, da je bila v objektu gostilne B. v prostoru, ki je bil prej namenjen za skladišče gostilne in svetlobniku (nepozidan del stavbe-odprt prostor, ki je služil kot svetlobnik in je last več lastnikov) na parc. št. 1270 k.o. A. spremenjena namembnost v pripravljanico hrane in skladišče pripravljalnice hrane. Nadalje je ugotovila, da je Upravna enota Izola izdala gradbeno dovoljenje za legalizacijo sporne rekonstrukcije, ki pa je bilo odpravljeno in je investitor zoper to odločbo vložil tožbo na Upravno sodišče tako, da za gradbene posege v gostilni tožeča stranka nima nobenega gradbenega dovoljenja. Tožeča stranka bi si morala za rekonstrukcijo dela poslovnega prostora pridobiti gradbeno dovoljenje, saj se v skladu z določili 1. odstavka 3. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04, uradno prečiščeno besedilo in Uradni list št. 126/07-ZGO-1) rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, česar pa tožeča stranka ni imela. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je upravni organ prve stopnje ugotovil, da so podani pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa po 152. členu, zato je odredil ustavitev gradnje ter odstranitev že zgrajenega objekta, tožečo stranko opozoril, da bo v primeru da tožeča stranka v danem roku ne bo odstranila nelegalne gradnje v skladu z določbo 3. odstavka 148. člena ZGO-1 izvršba opravljena po drugi osebi.

Upravni organ druge stopnje je s svojo odločbo št. 0612-167/2009-2 z dne 20. 8. 2009 odpravil 4. točko izreka izpodbijane odločbe in jo nadomestil z novo 4. točko, tako da je odločil, da za objekt iz 1. točke izreka veljajo le določene prepovedi iz 1. odstavka 158. člena ZGO-1 in sicer prepoved izvedbe komunalnih priključkov na objektu gospodarske infrastrukture, njegova uporaba ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti v njem, promet z objektom in sklepanje drugih pravnih poslov, kot so sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih ali drugih pravnih poslov med živimi. V ostalem delu je pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnil. Tožeča stranka izpodbija odločbo upravnega organa prve stopnje iz razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter kršitve pravil postopka. Navaja da tožeča stranka ne more ustaviti gradnje, saj tožeča stranka dejansko ne izvaja gradnje na objektih navedenih v 1. točki izpodbijane odločbe že od leta 2002, ko je uredila in opremila pripravljalnico hrane. Nadalje navaja, da nad armirano betonsko ploščo tlorisnih dimenzij 7,35 x 5,27 m nad skladiščem pripravljalnice ni bil nikoli odprt prostor-svetlobnik, ampak je bil tudi prej zaprt prostor, ki se je uporabljal za skladiščenje in tako ne gre za posege v konstrukcijo niti za spremembo namembnosti. Tožeča stranka je bila prisiljena v nujno adaptacijo na podlagi odločbe Zdravstvenega inšpektorata z dne 3. 12. 2002, ki je tožeči stranki naložila; izpraznjenje in uničenje greznice, ki se je nahajala v skladišču gostilne, preprečevanje izpostavljenosti živil in površin onesnaževanju s prahom in fekalijami ter gradbeno sanacijo poškodb zidov in stropov, obnovo opleskov in sanacijo tlakov v vseh prostorih. Tožeča stranka je stanje sanirala v soglasju z večino solastnikov in sostanovalcev z namenom izboljšav. Gre le za vzdrževalna dela, ki so bila opravljena v skladu z odločbo zdravstvene inšpekcije v skladu s 4. odstavkom 25. člena Stanovanjskega zakona kot vzdrževanje, ki je bilo potrebno zato, da se ohrani pogoje za bivanje in osnovni namen večstanovanjske stavbe kot celote. Poseg tožeče stranke ne predstavlja izboljšave, saj je pri posegu šlo le za vzdrževanje večstanovanjske stavbe v okviru rednega upravljanja zaradi zagotovitve normalnih bivanjskih pogojev. Nadalje ugovarja, da vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča, saj se le tega ne da vzpostaviti, ker obstaja nevarnost, da se objekt poruši in bo zaradi sanitarnih pogojev ogroženo tudi zdravje in življenje stanovalcev, zato bi tožena stranka morala določiti sanacijski ukrep iz 152. člena ZGO, saj vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so navedeni v njeni obrazložitvi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

K točki 1 izreka: Iz izpodbijane odločbe upravnega organa prve stopnje, odločbe upravnega organa druge stopnje ter upravnih spisov izhaja, da je tožeča stranka v prostoru, ki je bil prej namenjen za skladišče gostilne B. in svetlobniku, spremenila namembnost prostorov v pripravljalnico hrane in skladišče pripravljalnice hrane tako, da je odstranila del zidu in ga nadomestila z betonskim nosilcem in predelno steno, odstranila obstoječo betonsko ploščo nad pripravljalnico in svetlobnikom na parc. št. 1270 k.o. A. ter izvedla novo betonsko ploščo v katero je vgradila novo svetlobno kupolo, torej izvedla posege v prostor tako, kot izhaja iz izreka inšpekcijskega ukrepa.

Ugovori tožeče stranke, ki se nanšajo na nepopolno in nepravilno ugotovitev dejanskega stanja so neutemeljeni. Dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa je bilo pravilno in popolno ugotovljeno in izhaja tako iz zapisnika o ogledu inšpektorja, kot iz izjave tožeče stranke kakor tudi iz dokumentacije za legalizacijo rekonstrukcije. V zadevi ni sporno, da je bilo za legalizacijo spornega posega izdano gradbeno dovoljenje Upravne enote Izola št. 351-131/2006/G-08/12 z dne 12. 2. 2008, ki je bilo z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 35108-44/2007-11-BM z dne 5. 5. 2008 odpravljeno, zahtevek tožeče stranke za legalizacijo rekonstrukcije spornega posega v prostor pa zavrnjen. Iz vpisnika tega sodišča izhaja, da je bila tožba tožeče stranke zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 5. 5.2008 s sodbo opr. št. U 354/2008-32 z dne 19. 11. 2009, zavrnjena. Neutemeljen pa je tudi ugovor tožeče stranke glede izreka inšpekcijskega ukrepa. Po določbah 1. odstavka 3. odstavka ZGO-1 se lahko gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta, nadomestna gradnja ali odstranitev objekta začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, oziroma po določbah 2. odstavka istega člena na lastno odgovornost investitorja tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja. Tožeča stranka je upoštevaje obseg ugotovljenega gradbenega posega, izvajala rekonstrukcijo objekta (čl. 2/1 točka 7,2 ZGO-1) saj je spreminjala tehnične značilnosti obstoječega objekta kateremu je spremenila namembnost, za to pa je treba pridobiti gradbeno dovoljenje (čl 3/2 ZGO-1), ki ga tožeča stranka v času inšpekcijskega pregleda ni imela. ZGO-1 v 152. členu inšpektorju pri nelegalni gradnji nalaga, da odredi, da se gradnja takoj ustavi, pri tem ni pomembno v kakšni gradbeni fazi je nelegalna gradnja. Ugovor tožeče stranke, da gradnje ne more ustaviti, ker je že zaključena tako ni utemeljen, tožeči stranki pač gradnje ne bo treba ustaviti, če je ne nadaljuje. Neutemeljen pa je tudi ugovor tožeče stranke zoper izrek izpodbijane odločbe s katerim se ji nalaga, da v roku 60 dni po prejemu izpodbijane odločbe odstrani nelegalno gradnjo. Sankcija za nelegalno gradnjo je predpisana v 152. členu ZGO-1, besedilo tega člena pa ta ukrep predpisuje izrecno in nepogojno, tako da pristojnemu gradbenemu inšpektorju ne omogoča izbire med različnimi ukrepi, saj bi bili vsakršni drugačni ukrepi kot odstranitev objekta nelegalne gradnje nezakoniti.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je bilo dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno in da je izpodbijana odločba upoštevaje odločbo upravnega organa druge stopnje pravilna in na zakonu utemeljena, zato je tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS) zavrnilo.

K točki 2 izreka: Izrek o stroških postopka temelji na določilu 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.