Jedro

V konkretnem primeru je bil postopek uveden v interesu vseh udeležencev. Vsak zato trpi svoje stroške.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zavrne predlog tistih nasprotnih udeležencev, ki jih zastopa odvetnica S., za povrnitev stroškov postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da mora predlagatelj plačati nasprotnim udeležencem njihove stroške postopka v višini 43.084,80 SIT v 15 dneh. Sodišče je sklep o stroških izdalo na podlagi 3. odstavka 35. člena Zakona o nepravdnem postopku – ZNP ter 7. odstavka 163. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

Zoper sklep se pritožuje predlagatelj in kot bistveno navaja, da bi sodišče moralo odločiti, da vsak udeleženec krije svoje stroške skladno s 1. odstavkom 35. člena ZNP. Navaja, da je bil predlog sicer res zavržen, vendar pa razlog za zavrženje ni bil na strani predlagatelja. Postopek je bil sprožen v letu 1999. Ko je pri sodišču prišel na vrsto, je bil spremenjen tudi Stanovanjski zakon, to pa ni predlagateljeva krivda. Postopek je bil v interesu vseh udeležencev.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je kot nasprotne udeležence v izpodbijanem sklepu z dne 9.3.2004 navedlo osebe, ki so navedene tudi v uvodu današnjega sklepa sodišča druge stopnje. Kdo jih zastopa, sodišče prve stopnje v uvodu ni navedlo; ta podatek je v uvod današnjega sklepa dodalo sodišče druge stopnje glede na pooblastila, ki so v spisu pod prilogami B. Stroške postopka, ki jih je odmerilo sodišče prve stopnje, je prijavila odvetnica S. (list. št. 43 in 44). Na list. št. 44 so navedene osebe, ki stroške zahtevajo. Delno so to osebe, ki so navedene v uvodu izpodbijanega sklepa, delno pa so osebe, katerih pooblastila so sicer v spisu pod prilogami B, niso pa navedene v uvodu izpodbijanega sklepa.

Sodišče prve stopnje je odločilo, da je predlagatelj dolžan plačati nasprotnim udeležencem njihove stroške postopka v višini 43.084,80 SIT, sedaj 179,79 EUR. Če bi se upošteval uvod sklepa sodišča prve stopnje, so to torej vsi tam navedeni nasprotni udeleženci, ki pa niso vsi zahtevali povrnitve stroškov. Zahtevala jih je odvetnica S. P. očitno za tiste nasprotne udeležence, ki jih je zastopala. Po drugi strani pa je odvetnica zahtevala stroške tudi za osebe, ki jih v uvodu sklepa ni (npr. M. B., K. Ž.), katerih pooblastila pa so sicer v spisu.

Sodišče prve stopnje bi moralo torej v sklepu zapisati, kateri od nasprotnih udeležencev zahtevajo stroške, in v kakšni višini jih mora predlagatelj vsakemu od njih plačati.

Vse povedano bi sicer kazalo, kot da je sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka. Vseeno pa ni tako. Sodišče druge stopnje namreč ugotavlja, da ne glede na to, kateri od nasprotnih udeležencev pravzaprav zahtevajo povrnitev stroškov, ni pogojev za uporabo 3. odstavka 35. člena ZNP. Po tej določbi namreč trpijo stroške tisti udeleženci, v interesu katerih je bil izključno uveden nepravdni postopek. To določbo je namreč sodišče prve stopnje uporabilo pri svoji odločitvi. Uporabiti je treba 1. odstavek 35. člena ZNP, po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške. Strinjati se je treba s pritožbo, da v tem primeru ni šlo za situacijo, ko bi bil postopek uveden izključno v interesu nekaterih udeležencev. Sklenitev pogodbe, ki jo je zahteval predlagatelj, je bila v interesu vseh udeležencev.

To so razlogi, zaradi katerih je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep spremenilo tako, da je predlog za povrnitev stroškov zavrnilo po 3. točki 365. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP.