Jedro

Za obstoj nevarnosti se zahteva verjetno izkazano konkretno sedanje ravnanje dolžnika z njegovim premoženjem, ki je tako, da izterjavo zneska, na katerega meri zavarovanje, onemogoča ali ga precej otežuje. Upnik pa, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, ni podal nobenih okoliščin glede dolžnika, temveč so se vse okoliščine nanašale na očitke ravnanja zakonite zastopnice dolžnika v vlogi zakonite zastopnice povezanih družb, ki pa same po sebi ne dokazujejo sedanjega ravnanja dolžnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upnikov predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve.

2. Zoper sklep se je iz razloga zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja pritožil upnik, predlagal ugoditev pritožbi, spremembo izpodbijanega sklepa in ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe.

3. Dolžnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določbi 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ se začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve izda, če upnik verjetno izkaže obstoj (bodoče) terjatve zoper dolžnika (prvi odstavek 270. člena ZIZ) ter hkrati verjetno izkaže nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (drugi odstavek 270. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje je presodilo, da je upnik verjetno izkazal obstoj terjatve zoper dolžnika, ni pa verjetno izkazal nevarnosti, da mu bo zaradi dolžnikovega ravnanja uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Ker morata biti za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve pogoja izpolnjena kumulativno, je sodišče prve stopnje upnikov predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

6. Pritožba se nanaša le na drugi pogoj: nevarnost, da je zaradi dolžnikovega ravnanja uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Sodišče prve stopnje je glede tega ugotovilo, da upnik dolžniku niti ni očital konkretnih dejanj v smeri onemogočanja ali oteževanje izterjave njegove terjatve; njegove navedbe so se nanašale na vlogo dolžnika kot t.i. by-pass družbe, (enako kot druga družba K.) vpletene v obsežno poslovno prevaro družbe M. d. o. o., ter na okoliščino, da je pri dolžniku in navedenih družbah ista zakonita zastopnica oziroma družbenica – A. A. 7. Presoja sodišča prve stopnje je pravilna. Za obstoj nevarnosti se zahteva verjetno izkazano konkretno sedanje ravnanje dolžnika z njegovim premoženjem, ki je tako, da izterjavo zneska, na katerega meri zavarovanje, onemogoča ali ga precej otežuje. Upnik pa, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, ni podal nobenih okoliščin glede dolžnika, temveč so se vse okoliščine nanašale na očitke ravnanja zakonite zastopnice dolžnika v vlogi zakonite zastopnice povezanih družb, ki pa same po sebi ne dokazujejo sedanjega ravnanja dolžnika. Slednjega se nedvomno zaveda tudi upnik, ki se je v pritožbi izrecno zavzemal za to, da se mora citirano materialnopravno stališče glede tega, kaj utemeljuje obstoj nevarnosti, v tej zadevi preseči ter nevarnost utemeljevati na ravnanjih poslovodstva pri vodenju povezanih družb. Za to po presoji višjega sodišča v določbi drugega odstavka 270. člena ZIZ ni podlage in višje sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da pogoji za izdajo začasne odredbe v obravnavani zadevi niso podani.

8. Da bi bile podane okoliščine iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ, v skladu s katerim upniku ni treba dokazati nevarnosti, ker je verjetno izkazal, da bi dolžnik s predlagano odredbo utrpel le neznatno škodo, pa upnik, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, niti ni konkretno zatrjeval. 9. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).