Jedro

V fazi dovolitve izvršbi se dedič ne more uspešno braniti, češ, da terjatev presega vrednost zapuščine. Odločilno vprašanje, od katerega je odvisno, da se bo postopek nadaljeval zoper dediča, je namreč zgolj to, ali je dedič ali ne.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se izvršilni postopek, ki je bil prekinjen s sklepom istega sodišča z dnem dolžnikove smrti, nadaljuje zoper dolžnikovega dediča C. Š., roj. 9.11.1956. Zoper sklep je C.Š. podal vlogo, ki jo je naslovil kot ugovor po 56. členu ZIZ in jo je potrebno obravnavati kot pritožbo. Navaja, da mu sklep o izvršbi ni bil vročen ter obstoj le tega predpostavlja na podlagi sklepa o nadaljevanju izvršbe. Sodišču predlaga, naj sklep razveljavi ter izvršbo proti njemu ustavi. Navaja, da je bila izvršba dovoljena zoper Š.J., ki je v postopku umrl. Pritožnik je sicer res podedoval njegovo premoženje, vendar pa odgovarja za njegove dolgove le do višine vrednosti podedovanega premoženja. Iz sklepa o dedovanju je sicer res razvidno, da je podedoval 7/30 nepremičnin vl.št. 820 k.o. ... , ki so po katastrskih podatkih pašnik, njiva, vinograd in stavbišče oziroma stanovanjska zgradba. Dejansko pa na tem zemljišču ni nobene stavbe. Delež, ki ga je po zapustniku podedoval, pa ne dosega niti vrednosti pogrebnih stroškov, ki so obremenjevali C. Š. Pritožnik še navaja, da nima dokumentacije, s katero bi lahko dokazoval plačilo pogrebnih stroškov in stroškov za najemnino groba in zato predlaga, da sodišče opravi poizvedbe pri javnem podjetju Komunala v N...

Pritožba ni utemeljena.

Pritožniku je treba sicer pritrditi, da kot dedič odgovarja za zapustnikove dolgove v skladu z omejitvijo 1. odstavka 142. člena Zakona o dedovanju - ZD, torej le do višine vrednosti podedovanega premoženja. Vendar pa je za sedaj odločilen kakovostni del pravila, torej tisti, ki določa, da dedič odgovarja za zapustnikove dolgove. Dolžnik namreč po izpodbijanem sklepu vstopa v fazo postopka, ko je bila izvršba le dovoljena in je potemtakem njegov položaj takšen, da se mu kot dedič ne more upirati, saj doslej opravljena procesna dejanja v njegove pravice ne posegajo. Izpodbijani sklep je tako docela v skladu tako z gornjim pravilom kot z določbo 208. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), ki smiselno določa, da se po strankini smrti prekinjeni postopek nadaljuje zoper dediče. Vse ostalo, kar se nanaša na vprašanje višine vrednosti zapuščine in terjatve tega postopka, pa ni in ne more biti predmet tega pritožbenega postopka, saj se ta vprašanja vsebinsko navezujejo na fazo opravljanja izvršbe. Iz tega razloga je pritožba neutemeljena, podani pa niso niti razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365).