Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba I Cpg 715/2014

ECLI:SI:VSLJ:2014:I.CPG.715.2014 Gospodarski oddelek

podjemna pogodba gradbena pogodba obličnost
Višje sodišče v Ljubljani
16. julij 2014
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Materialnopravna podlaga za odločanje v tej zadevi niso določbe o gradbeni pogodbi, saj je pogoj za veljavnost gradbene pogodbe, da je sklenjena v pisni obliki. Ker pismena pogodba ne obstaja, so materialnopravna podlaga za rešitev spora določbe pogodbe o delu

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 840007/2011 z dne 7. 7. 201 ostane v veljavi v 1. in 3. točki izreka in da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki nadaljnje pravdne stroške v znesku 2.943,00 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno zavrne tožbeni zahtevek, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi tožena stranka navaja, da mora biti gradbena pogodba sklenjena v pismeni obliki in ker ni bila, je neveljavna in nična. Nesprejemljiv je zaključek, da naj bi R. K. nastopal kot pooblaščenec toženi stranke stranke, saj bi moral razpolagati s pismenim pooblastilom, poleg tega tožeča stranka tega sploh ni trdila in je sodišče storilo relativno kršitev postopka. V pooblastilu ne pove tudi nobena od strank in prič. Zavezanca za plačilo bi bil lahko le lastnik zemljišča, to sta I. L. in J. P., nikakor pa tožena stranka. Napačno je sklepanje, da je I. L. odobril sklenjen posel. Pri zabavi, ki jo je organiziral D. K., ni šlo za likof ob zaključku del, temveč za zahvalo za dela, ki jih je opravil tožnik za K. Sredstva v višini 20.000,00 EUR je zagotovil R. K. in ne tožena stranka. Tožeča stranka tudi ni izročila del, ki jih je opravila in ni nastopila njena obveznost plačila v skladu z določbo člena 642/3 OZ. Tudi dogovora o ceni ni bilo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Materialnopravna podlaga za odločanje v tej zadevi niso določbe o gradbeni pogodbi, saj je pogoj za veljavnost gradbene pogodbe, da je sklenjena v pisni obliki kot pravilno navaja pritožba. Ker pismena pogodba ne obstaja, so materialnopravna podlaga za rešitev spora določbe pogodbe o delu (podjemna pogodba, člen 619 in ostali OZ), na katere se tudi sicer sklicuje sodišče prve stopnje. V konkretnem primeru določbe gradbene pogodbe ne pridejo v poštev ne samo zaradi pomanjkanja oblike, temveč tudi, ker v konkretnem primeru ne gre za zgradbo, temveč za zemeljska dela z gradbenimi stroji. Za veljavnost pogodbe o delu pa zadostuje tudi ustni dogovor. V izvedenih dokazilih, ki jih je tudi ocenilo, je imelo sodišče dovolj podlage, da je ugotovilo, da je bila sklenjena ustna pogodba o izvedbi zemeljskih del na zemljiščih na V., da sta se zastopnik tožene stranke in tožnik poznala, da se je v imenu tožene stranke za dela dogovarjal tudi R. K., da je tožena stranka odobrila ta dela in na račun opravljenih del tudi plačala 20.000,00 EUR, da je tožena stranka vedela, da se dela opravljajo, pa izvedbi ni nasprotovala in da se je I. L. ob zaključku del udeležil organizirane pojedine - „likof“. Že na podlagi ocene teh izvedenih dokazov in ugotovitev sodišča tudi po oceni pritožbenega sodišča ne more biti nobenega dvoma, kot že omenjeno, da je bila med pravdnima strankama sklenjena pogodba o delu in tako dokazno oceno sprejema tudi pritožbeno sodišče ter so neutemeljene pritožbene trditve, ki zanikajo te ugotovitve in izpodbijajo dokazno oceno. Tudi cena in količina opravljenih ur je bila ugotovljena pravilno. Neutemeljena je nadaljnja pritožbena trditev, da je sodišče odločilo preko trditvene podlage v zvezi z ugotovitvijo, da je bil posel sklenjen preko pooblaščenca in da R. K. ni bil pooblaščenec ter ugovor pasivne legitimacije. Od koga je tožena stranka prejela denar za delno plačilo je v tej zadevi nepomembno. Z ostalimi trditvami v pritožbi pa kot že omenjeno tožena stranka izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, v katero pritožbeno sodišče ne dvomi.

5. Glede na navedeno je bilo pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (člen 353 ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia