Jedro

Da bi bil tožbeni zahtevek določen, bi morala tožnika v tožbenem zahtevku sporni del v izmeri 430 m2 v okviru parcele št. 210/6 k.o. R. prostorsko določiti s točkami na skici (vsaj .............) in zahtevati geodetsko odmero tako določenega dela parcele, ki naj dobi novo parcelno številko (identifikacijski znak).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožnika sama nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožnikov, vloženo 6. 9. 2006. Tožnika sta zoper sklep sodišča prve stopnje pravočasno vložila pritožbo, v kateri sta uveljavljala vse tri pritožbene razloge po I. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlagala, da pritožbeno sodišče njuni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje. Navajala sta, da sta dne 6. 9. 2006 na Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah vložila tožbo s takšnim tožbenim zahtevkom: ugotovi se, da sta tožeči stranki solastnika dela zemljišča parc. št. ... pripisane vl. št. ... k.o. R., in sicer dela v izmeri 430,00 m2, ki se nahaja vzhodno od nepremičnin parc. št. ..., ... in ... k.o. R., in sicer je vsaka od tožečih strank solastnica do ? celote; tožena stranka M. V. E. je dolžna dopustiti, da se od zemljišča parc. št. ... pripisana vl. št. ... k.o. R. odmeri nova parcela v izmeri 430 m2, ki se nahaja vzhodno od nepremičnin parc. št. ..., ... in ... k.o. R ter po odmeri izdati tožečima strankama za vknjižbo lastninske pravice primerno listino, na podlagi katere bo mogoča vknjižba lastninske pravice na novo ustanovljeni parceli na ime tožeče stranke L. Š., stanuje S. u. ..., R., do ? od celote in na ime tožeče stranke M. Š., stanuje S. u. ..., R., do ? celote, sicer bo to listino nadomestila ta sodba; tožena stranka je dolžna tožečima strankama povrniti vse njune pravdne stroške skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodbe dalje do plačila.

Dalje sta tožnika v pritožbi navajala, da je 18. 10. 2006 njun pooblaščenec sprejel sklep sodišča prve stopnje z dne 17. 10. 2006, s katerim je le-to pozvalo tožeči stranki, da tožbo popravita tako, da bo ta obsegala določen in izvršljiv tožben zahtevek. V razlogih je navedeno, da zahtevek ni dovolj določen, posledično pa tudi ne izvršljiv in konkreten, saj iz tožbe ni nikjer razvidno, konkretni kateri del parcele št. ... k.o. R. je tisti, na katerem tožnika vtožujeta lastninsko pravico. Tožnika sta nato z vlogo z dne 26. 10. 2006 popravila svoj tožbeni zahtevek tako, da je le-ta glasil: ugotovi se, da sta tožeči stranki solastnika dela zemljišča parc. št. ... pripisani vl. št. ... k.o. R. in sicer dela v izmeri 430,00 m2, ki na eni strani meji na nepremičnine parc. št. ..., ... in ... k.o. R. in na drugi strani na nepremičnine parc. št. ... in ... k.o. R., in sicer je vsaka od tožečih strank solastnica do ? od celote.

Tožena stranka M. V. E. je dolžna dopustiti, da se od zemljišča parc. št. .... pripisane vl. št. ... k.o. R. odmeri nova parcela v izmeri 430,00 m2, ki na eni strani meji na nepremičnine parc. št. ..., ... in ... k.o. R. in na drugi strani na nepremičnine parc. št. ... in ... k.o. R., ter po odmeri izdati tožečima strankama za vknjižbo lastninske pravice primerno listino, na podlagi katere bo mogoča vknjižba lastninske pravice na novo ustanovljeni parceli na ime tožeče stranke L. Š., stanuje S. u. ..., R., do ? od celote in na ime tožeče stranke M. Š., stanuje S. u. ..., R., do ? od celote, sicer bo to listino nadomestila ta sodba.

Pritožba dalje navaja, da meni, da sta tožnika s popravo tožbe postavila dovolj določen in izvršljiv tožbeni zahtevek, saj je iz njega natančno razvidno, kateri del parcele št. ... k.o. R. je tisti, na katerem tožnika vtožujeta lastninsko pravico, saj je v tožbenem zahtevku natančno navedeno, da je to del v izmeri 430,00 m2, ki na eni strani meji na nepremičnine parc. št. ..., ... in ... k.o. R. in na drugi strani na nepremičnine parc. št. ... in ... k.o. R. Geometrična odmera spornega dela zemljišča še ni bila odmerjena, zato ni bilo mogoče oblikovati zahtevka določneje, kot je bil oblikovan v tožbi in dopolnitvi tožbe z dne 26. 10. 2006. Po mnenju tožnikov je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrglo tožbo tožnikov, da je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da naj tožbeni zahtevek ne bi bil določen in izvršljiv.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tako postavljen tožbeni zahtevek, kot sta ga tožnika navedla v dopolnitvi tožbe z dne 26. 10. 2006 potem, ko ju je sodišče s sklepom z dne 17. 10. 2006 pozvalo k popravi tožbe, še vedno ni dovolj določen in tudi ni izvršljiv. Iz tožbenega zahtevka oz. izreka še vedno ni razvidno, kateri del nepremičnine parc. št. ... k.o. R., ki v naravi sicer predstavlja pot, je predmet tožbenega zahtevka. Tožnika namreč nista v tožbenem zahtevku prostorsko omejila in s tem določila spornega dela navedene nepremičnine v izmeri 430,00 m2, nista prostorsko določila površine spornega dela parcele v izmeri 430,00 m2. Iz priloge ... je namreč razvidno, da je parc. št. k.o. R. v naravi pot, ki meji na eni strani s parcelami št. ..., ... in ... k.o. R. in na drugi strani s parc. št. ... in ... k.o. R., kakor sicer izhaja iz tožbenega izreka. Da pa bi bil tožbeni zahtevek določen, kar zahteva določba I. odst. 180. čl. ZPP, bi morala tožnika v tožbenem zahtevku sporni del v izmeri 430,00 m2 v okviru parcele št. ... k.o. Rogatec prostorsko določiti s točkami na skici (vsaj prostoročni) in zahtevati geodetsko odmero tako določenega dela parcele, ki naj dobi novo parcelno številko (identifikacijski znak nepremičnine).

V pravdi, ki teče zaradi ugotovitve lastninske pravice na delu nepremičnine, mora biti namreč sporni del nepremičnine s sodbo povsem določen in tudi geodetsko odmerjen, ker je lahko predmet vpisa v zemljiško knjigo le nepremičnina z identifikacijskim znakom (I. odst. 12. čl. Zakona o zemljiški knjigi), nepremičnina pa je prostorsko odmerjen del zemeljske površine skupaj z vsemi sestavinami (18. čl. Stvarnopravnega zakonika). Le tako določen tožbeni zahtevek in potem sodbeni izrek je dovolj določen, da lahko sodba nadomesti zemljiškoknjižno listino sposobno za vknjižbo lastninske pravice na delu nepremičnine v zemljiški knjigi.

Glede na obrazloženo je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, pritožba ni utemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi I. odst. 165. čl. ZPP v zv. s I. odst. 154. čl. ZPP, ker tožnika s pritožbo nista uspela.