Jedro

Sporne le dejanske okoliščine v zvezi z napakami pri izvrševanju posla – stroški odprave napak.

Pravilno je bil zavrnjen zahtevek v višini 500,00 EUR za stroške nadzornika, saj bi navedene stroške tožnik imel tudi, če bi v skladu s predpisi vršil nadzor nad deli v času, ko je toženec dela opravljal. Gre za opustitev tožnika, ki jo izpostavljajo tudi vsi izvedenci v izvedenskih mnenjih.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožencu naložilo, da plača tožniku 2.387,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 6. 2011 dalje do plačila,(1) višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Tožencu je še naložilo, da tožniku povrne pravdne stroške v višini 27,59 EUR. Sodišče prve stopnje je ocenilo stroške za odpravo napak, za katere je izključno odgovoren toženec, v višini 1.800,00 EUR, za napake, za katere je soodgovoren tudi tožnik, pa je tožencu naložilo plačilo 400,00 EUR, pri tem pa je upoštevalo tudi 8,5% DDV, ki je veljal v času vložitve tožbe. Od takrat dalje je tožniku priznalo tudi zakonske zamudne obresti od prisojenega zneska. Višji tožbeni zahtevek iz naslova stroškov za odpravo napak in iz naslova stroškov nadzora ter plačila DDV v višini 9,5% je prvo sodišče zavrnilo.

2. Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(2) in v nadaljevanju v pritožbi navaja, da je izvedenka A. A. ugotovila, da je vrednost ostalih sanacij 3.000,00 EUR. Sodišče je nekritično povzelo mnenje izvedenke, da je del stroškov popravila dolžan nositi tožnik, ker zanje toženec ni odgovoren. Izvedenka je soodgovornost tožniku pripisala iz razloga, ker ni zagotovil finalnega sloja fasade. Ugovor v tej smeri je toženec dal po prvem naroku, zato je bil pri navajanju teh dejstev prekludiran. Gre tudi za pravno vprašanje, o katerem ne odloča izvedenec, marveč sodišče. Tožnik ni izdelal zaključnega sloja fasade, saj v nasprotnem izvedenci ne bi mogli ugotoviti in oceniti napak toženčevega dela. Toženec je odgovoren tudi za napačno polaganje, napačno širino in neprimerno izbiro materiala polic na parapetih. Neutemeljeno je zavrnjen tudi zahtevek za povračilo stroškov nadzora v višini 500,00 EUR, saj je izvedenka ugotovila, da je bil nadzor potreben. Prvo sodišče bi moralo priznati 9,5 % prometni davek in ne 8,5 %.

3. Toženec je vložil odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da se pritožba zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. Izvedenka je v mnenju ocenila stroške za odpravo napak, ki so izključno posledica nevestnega dela toženca, ocenila pa je tudi stroške sanacijskih del, za katere sta odgovorni obe pravdni stranki. Zmotne so pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati navedb toženca, da je za stroške sanacije soodgovoren tudi tožnik, ker ni izdelal finalnega sloja fasade, ker je toženec dal navedeni ugovor šele po izdelavi izvedenskega mnenja. Toženec je vseskozi opredeljeno zatrjeval, da ni odgovoren za izvedbo sanacijskih del, ker je dela na objektu opravil kvalitetno. Tožnik pa je tudi upravičen le do plačila sanacijskih del, za katera je ugotovljeno, da jih je toženec nevestno opravil, ni pa upravičen do plačila sanacijskih del, ki so potrebna za odpravo poškodb na objektu, ki so posledica malomarnega ravnanja tožnika, ki ni izdelal finalnega sloja fasade in drugih napak na objektu, ki so obstajale že pred pričetkom del toženca.(3) Neutemeljene so pritožbene navedbe, da tožnik ni izdelal finalnega dela fasade iz razloga, da bi lahko v sodnem postopku dokazal napake na fasadi, za katere je odgovoren toženec in da zato ni pogojev, da bi soodgovarjal za škodo in povečan obseg sanacijskih del, ki je s tem nastala. Tožnik bi lahko zavaroval dokaze na druge načine, predvsem pa je bila njegova naloga, da izdela finalni sloj fasade, saj bi na ta način lahko preprečil nastanek škode, ki je zato nastala na objektu, s tem, da je bilo v postopku ugotovljeno, da bo tožnik izdelal finalni sloj fasade.

6. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja A. A. pravilno ugotovilo, da je toženec izključno odgovoren za odpravo napak, katerih vrednost sanacije je 1.800,00 EUR.(4) Pravilno je ocenilo tudi vrednost del za odpravo napak, za katere je odgovoren toženec le deloma (50 %) in na tej podlagi tožniku priznalo 400,00 EUR.(5) Izvedenka ugotavlja, da iz razloga, ker tožnik ni izdelal zaključnega sloja fasade, na delu objekta pa ni izvedel odvodnjavanja meteorne vode od objekta, so zato nastale na fasadi resne poškodbe. Iz navedenega razloga je tudi (deloma) razmejila odgovornost za sanacijo objekta med obe pravdni stranki, razen v delu, kjer je bila ugotovljena izključna odgovornost toženca za napake pri izvedbi del. Glede popravila polic in drugih napak je sodišče prve stopnje enako pravilno povzelo izvedensko mnenje, da so posledica preteka časa in posledica neustrezne izbire ureditve zidov na terasi, kar ni odgovornost toženca.

7. Sodišče prve stopnje je ocenilo vrednost stroškov odprave napak na dan vložitve tožbe, ko je bil DDV na storitve 8,5 %, od takrat je tudi priznalo tožniku zakonske zamudne obresti, zato sodišče upravičeno tožniku ni priznalo DDV v višini 9,5 % DDV, ki velja od 1. 7. 2013 dalje. Pravilno je bil tudi zavrnjen zahtevek v višini 500,00 EUR za stroške nadzornika, saj bi navedene stroške tožnik imel tudi, če bi v skladu s predpisi vršil nadzor nad deli v času, ko je toženec dela opravljal. Gre za opustitev tožnika, ki jo izpostavljajo tudi vsi izvedenci v izvedenskih mnenjih.

8. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Tožnik s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni bil potreben, zato pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

Op. št. (1): Sodišče v I. točki ni navedlo paricijskega roka za izpolnitev obveznosti, kar bo moralo popraviti s popravnim sklepom.

Op. št. (2): V nadaljevanju ZPP.

Op. št. (3): Npr. nekvalitetno izvedeno odvodnjavanje meteorne vode iz objekta.

Op. št. (4): Glej izvedensko mnenje tč. 3.2.2.1. Op. št. (5): Glej izvedensko mnenje tč. 3.2.2.2.