Jedro

Ker iz predložene sodbe izhaja, da je v korist gospodujočega zemljišča določena služnost na služečem zemljišču, predlagateljica pa je lastnica gospodujočega zemljišča, je sodišče pravilno dovolilo predlagani vpis. Stvarnopravna pravica ni terjatev, ugotovljena na podlagi pravnomočne sodbe, zato za predlog ni omejitve in ne more nasprotni udeleženec (zemljiškoknjižni lastnik služečega zemljišča) uspešno uveljavljati zastaranja.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu predlagateljice in na podlagi pravnomočne sodbe Temeljnega sodišča v Kranju, Enota v Škofji Loki, opr. št. P 194/79, z dne 15.10.1984 dovolilo vknjižbo služnostne pravice hoje ter vožnje z vprežnimi vozili in osebnimi motornimi vozili v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine parc. št. 37 S in 599, vl. št. 911 k.o. ..., vse pa pri nepremičnini parc. št. 600/1, vl. št. 49 k.o. ..., na kateri sta kot lastnici vpisani pritožnici vsaka do ½.

Pritožnici sta vložili ugovor, vendar ga je sodišče z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

Proti sklepu sodišča o zavrnitvi ugovora vlagata pritožbo zemljiškoknjižni lastnici zaradi napačne uporabe materialnega prava. Vknjižba služnosti na podlagi pravnomočne sodbe je zastarala, saj je judikatna terjatev in ta zastara v desetih letih po prej veljavnem 1. odstavku 379. člena ZOR enako sedaj 356. člen OZ. Iz sodbe izhaja, da je upnica druga oseba, kot je sedaj predlagateljica. Zato ni aktivno legitimirana za vložitev predloga.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da predlagateljica podaja predlog za vpis služnostne pravice na podlagi pravnomočne sodbe (214. člen SPZ). Gre za listino, na podlagi katere je mogoče vpisati stvarno pravico (148. člen ZZK-1). Po obligacijskem zakoniku zastarajo terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo. Stvarna pravica pa ni „ugotovljena terjatev“. Sodba je v tem primeru le listina, ki je po ZZK-1 lahko podlaga za vpis stvarne pravice.

Iz narave pravice izhaja tudi aktivna legitimacija za vložitev predloga. To izhaja iz sodbe oziroma izreka, saj je služnostna pravica določena v korist vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča. V spisu je izpis iz zemljiške knjige, iz katerega izhaja, da je predlagateljica lastnik gospodujočega zemljišča (list. št. 23).

Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno odločilo, pri tem pa ni zagrešilo nobene kršitve postopka, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje ter odrediti ustrezne vpise (2. alineja 3. točke 161. člena ZZK-1).