Jedro

Postopek, ki je bil prekinjen iz razloga po 1. točki prvega odstavka 205. člena ZPP, se nadaljuje, ko sodnik pozove dediče naj postopek prevzamejo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu, to je v drugem odstavku točke I. izreka, sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. S sklepom P 436/2019 z dne 27. 5. 2021 je sodišče prve stopnje sklenilo: ″I. Dediče tožene stranke: 1. D. P., ..., 2. T. P., ..., 3. D. P., ..., 4. J. K., ..., 5. I. P., T..., se povabi, da prevzamejo ta pravdni postopek kot pravni nasledniki tožene stranke. Pravdni postopek se nadaljuje z zakonitimi dediči tožene stranke: 1. D. P., ..., 2. T. P., ..., 3. D. P.K, ..., 4. J. K., ..., 5. I. P., ... II. Pravdni postopek se glede I. P. na strani tožene stranke ustavi.‶ Sodišče prve stopnje je med pravdnim postopkom P 436/2019 ugotovilo, da je tožena stranka dne 31. 12. 2020 umrla. Sodišče pravdnega postopka ni prekinilo, ker je ugotovilo, da je tožena stranka, sedaj pokojni, imela pooblaščenca – odvetnika, zato postopka ni bilo potrebno prekinjati, saj za prekinitev niso bili podani pogoji po 100. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Vendar pa sposobnost biti stranka v postopku preneha s smrtjo, zato mrtva oseba ne more biti pravdna stranka. Če stranka med pravdo umrle, vstopijo v njen procesni položaj njeni dediči. Sodišče je pri Okrožnem sodišču v Celju opravilo poizvedbe o zapuščinski zadevi, ki teče pod opr. št. D 204/2021 in še ni zaključena. Iz smrtovnice pa je razvidno kdo so dediči po pokojnem. Ker so zakoniti dediči s trenutkom smrti tožene stranke vstopili v vse zapustnikove pravice in obveznosti, ki jih je ta imel v trenutku svoje smrti, tudi v procesnem smislu, je sodišče skladno s prvim odstavkom 208. člena ZPP pozvalo oziroma povabilo dediče k prevzemu postopka, ki svojega sodelovanja po mnenju sodišča prve stopnje v tem postopku ne morejo odkloniti. Poziv oziroma povabilo k prevzemu postopka po prvem odstavku 208. člena ZPP pa pomeni nadaljevanje postopka, zato je sodišče sklenilo tudi, da se postopek nadaljuje. Zato je sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu sklenilo, da se postopek nadaljuje z dediči tožene stranke.

2. Zoper takšno odločitev se pritožujeta dedinji D. P. in J. K. po pooblaščencih. Pritožbo podajata zoper drugi odstavek točke I. izreka sklepa. V pritožbi navajata, da je sodišče procesno pravilno postopalo, ko je v pravdo povabilo potencialne dediče po pokojnem I. P., preuranjeno pa je sklenilo, da se pravdni postopek nadaljuje z zakonitimi dediči tožene stranke D. P., T. P., D. P. in J. K. K pritožbi prilaga oporoko iz katere izhaja, da je pokojni I. P. razdedinil svoja sinova D. P. in T. P., kot tudi ženo I. P. Pokojni razdedinjenja ni omejil, zato se šteje, da so ti dediči razdedinjeni v celoti. Ker pa ima razdedinjene za posledico, da dedič ko izgubi dedne pravice, toženki vztrajata, da niso podani pogoji za nadaljevanje te pravde z D. P. in T. P., kot tudi ne z I. P., na strani tožene stranke. Predlaga, da se pritožbi ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v drugem odstavku točke I. izreka spremeni po pritožbenem predlogu.

3. Pritožba je bila vročena dedičema P. D. in P. T. V odgovoru na pritožbo predlagata zavrnitev pritožbe, kajti mnenja sta, da oporoka, ki sta jo sestri predložili sodišču, ni očetova. Podpis na njej ni njegov. Oporoke nista podpisali priči, na njej tudi ni datuma. Razlogi glede razdedinjena so izmišljeni. Zato sta mnenja, da je potrebno pravdo nadaljevati in menita, da pritožba ni utemeljena.

4. Odgovor na pritožbo podaja tudi tožeča stranka I. P. po pooblaščencih. Tožnica v odgovoru na pritožbo navaja, da prereka veljavnost oporoke, saj je ni napravil toženec, kajti podpis na oporoki ni toženčev. Prav tako na oporoki ni datuma. Oporoke tudi ni podpisala nobena izmed prič, poleg tega pa ne držijo navedbe glede domnevnih razlogov za razdedinjene, in sicer niti za tožnico, niti za T. P.a in niti za D. P. Mnenja je tudi, da je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna, ker postopek v predmetni zadevi ni bil prekinjen, prekinitve pa ne bi bilo potrebno izvesti, kajti toženčev odvetnik pooblastila dedičem ni odpovedal in so dediči kot dedičinska skupnost v predmetni zadevi še vedno zastopani. Kljub temu pa je mnenja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, saj se mora glasiti na vse dediče, čeprav tudi po imensko nedoločene. Predlaga zavrnitev pritožbe.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je v drugem odstavku točke I. izreka je materialno pravno pravilna kljub temu, da sodišče prve stopnje procesno pravno ni korektno izvedlo postopka ugotavljanja pravnega nasledstva po pokojnemu I. P. Sodišče prve stopnje je sprejelo odločitev o tem, da vstopijo v položaj tožene stranke njegovi dediči, na podlagi poziva oziroma povabila k prevzemu postopka po prvem odstavku 208. člena ZPP, kar pomeni nadaljevanje postopka. Sodišče prve stopnje pravdnega postopka ni prekinilo, kajti zmotno je menilo, da za prekinitev niso bili podani pogoji. Sodišče je mnenja, da ZPP v členu 100 določa, da če je pooblaščencu dana pravica, da opravlja vsa pravdna dejanja, pa stranka umre, ima pooblaščenec še naprej pravico opravljati pravdna dejanja, vendar pa lahko dedič prekliče pooblastilo. Sklep sodišča prve stopnje je bil izdan dne 27. 5. 2021, v tu-sodnem spisu pa se na list. št. 109 nahaja vloga dedičev I. P., D. P. in T. P., s katero ti dediči preklicujejo pooblastilo odvetnikom sedaj pokojnega I. P., v zadevi P 436/2019. Ta vloga je datirana z dnem 4. 5. 2021. Pri odločanju sodišča prve stopnje je tako nastopila procesna situacija, da je prišlo do preklica pooblastila zato po smrti pooblastitelja, pooblaščenec ni več imel pogojev za zastopanje v imenu in na račun dedičev. Sodišče prve stopnje bi zato procesno pravno pravilno postopati po točki 1, prvega odstavka 205. člena ZPP in prekiniti pravdni postopek, saj če stranka umre, pa v pravdi nima pooblaščenca, se postopek prekine. Postopek, ki je bil prekinjen iz kakšnega razloga, ki je naveden v 1. do 4. točki 205. člena ZPP se nadaljuje v primeru, ko dediče sodnik povabi naj pravdni postopek nadaljujejo. V tem delu pa je odločitev sodišča prve stopnje postala procesno pravno pravilna, ko je dediče tožene stranke povabilo, da prevzamejo ta pravdni postopek kot pravni nasledniki tožene stranke, zaradi odpovedi pooblastila.

7. Materialno pravno pa je pravilna izpodbijana odločitev v drugem odstavku točke I. izreka sklepa, ko je sodišče prve stopnje sklenilo, da se postopek nadaljuje z dediči tožene stranke (v nadaljevanju bo moralo sodišče prve stopnje pravilno poimenovati toženo stranko – sedaj dediči po pokojnem I. P.: D. P., T. P., D. P. in J. K.). V tem delu so neutemeljene pritožbene navedbe pritožnic, da bi sodišče prve stopnje moralo že v tem pravdnem postopku upoštevati dedno izjavo pokojne tožene stranke, ki naj bi v oporoki med drugim razdedinil svoja sinova D. P. in T. P., kot tudi ženo I. P. Ko sodišče odloča o nasledstvu v pravdi, ne čaka na izid zapuščinskega postopka, temveč lahko o tem vprašanju odloči samo v skladu s 132. členom ZD, kajti dediči v trenutku zapustnikove smrti vstopijo v vse njegove podedljive pravice in obveznosti. Sodišče takšnega tehtanja ni opravilo, kajti s smrtjo postanejo dediči tudi stranke v procesnih razmerjih, vendar pod resolutivnim pogojem, da se ne bodo odpovedali dediščini oziroma kot gre v konkretnem primeru, da ne bodo dedno nevredni. O teh dedno pravnih vprašanjih bo odločalo zapuščinsko sodišče, ker sodišče prve stopnje o tem vprašanju ni odločalo1. Po smrti stranke pride do procesnega nasledstva, ki je odvisno od univerzalnega nasledstva po materialnem pravu. Pri fizičnih osebah pride do nasledstva na podlagi dedne pravice v trenutku smrti zapustnika. Dedič vstopi v vsa zapustnikova pravna razmerja, med drugim tudi v procesna razmerja2. V tem delu je sodišče prve stopnje tako pravilno zaključilo kdo vse po materialnem pravu – ZD spada v krog resolutivnih dedičev in je v tem delu pravilno uporabilo določbo člena 132 ZD in odločilo, da se pravdni postopek nadaljuje zoper vse dediče razen I. P., na toženi strani.

8. Glede na obrazloženo se tako izkaže, da pritožba dedinj ni utemeljena in jo je sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 1. točke prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s členom 163 ZD, v zvezi s členom 42 ZNP-1 kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

9. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih stranke tega pritožbenega postopka niso priglasile.

1 Primerjaj tudi sklep VSL I Cp 2048/2011 z dne 15. 2. 2012 in sklep VSL II Cp 381/2011. 2 Primerjaj tudi sklep VSL II Cp 745/2009 z dne 6. 8. 2009.