Jedro

Ker ZDru-1 posebej ne določa, da bi bilo v postopkih izbrisa društev iz registra društev izredno pravno sredstvo obnove postopka izključeno, to pomeni, da se tudi v teh postopkih lahko uporabi obnova postopka kot izredno pravno sredstvo.

ZUP ne določa, da bi bilo potrebno v fazi, ko se zgolj odloča o tem, ali se bo postopek obnovil ali ne, pritegniti stranke v postopek.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom po uradni dolžnosti obnovil upravni postopek izbrisa Športnega društva A. s sedežem in naslovom ..., ki je bil zaključen s pravnomočno odločbo Upravne enote Ljubljana št. 215-1283/2017-6 z dne 11. 1. 2018. Postopek je obnovil v obsegu dopolnitve vloge in preverjanja izpolnjevanja pogojev izbrisa društva na zahtevo stranke.

2. V obrazložitvi sklepa je navedeno, da je prvostopenjski organ z dokončno oziroma pravnomočno odločbo izbrisal Športno društvo A. iz registra društev. Iz zapisnika občnega zbora društva izhaja, da so člani društva dne 19. 10. 2017 na seji s prisotnostjo sedmih članov društva sprejeli sklep, da društvo preneha delovati na podlagi 38. člena Zakona o društvih (v nadaljevanju ZDru-1). Poročilo o razpolaganju s premoženjem društva izkazuje, da ne deluje, da prihodkov in odhodkov nima in da nima obveznosti do drugih pravnih ali fizičnih oseb. Prvostopenjski organ je sklep občnega zbora objavil na oglasni deski in na državnem e-portalu za 30 dni, vendar s strani upnikov ni prejel obvestila o terjatvah društva. Dne 4. 6. 2019 pa je s strani stečajnega upravitelja družbe B., d.o.o. v stečaju C. C. prejel zaprosilo za listino, iz katere bodo razvidni ustanovitelji izbrisanega društva. Stečajni upravitelj je navedel, da podatke o ustanoviteljih potrebuje za nadaljnje vodenje izvršilnega postopka. Prvostopenjski organ je s strani stečajnega upravitelja prejel sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2772/2015 z dne 19. 8. 2016, ki je postala pravnomočna in izvršljiva in v zvezi s katero je stečajni upravitelj predlagal izvršbo zoper Športno društvo A. Sodišče je izvršbo s sklepom z dne 5. 9. 2017 tudi dovolilo. Iz sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani izhaja, da je sodišče razsodilo, da je Športno društvo A, družbi B., d.o.o. dolžno plačati glavnico v znesku 200.333,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v 1. točki 260. člena določa, da se postopek, ki se je končal z odločbo, zoper katero v upravnem sporu ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če se izve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Prav tako se postopek obnovi, če je podan razlog iz 5. točke 260. člena ZUP in sicer, če je bila za stranko izdana ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb. Prvostopenjski organ ugotavlja, da je bila odločba o izbrisu športnega društva dokončna in pravnomočna, kar pomeni, da ni rednega pravnega sredstva. Nadalje prvostopenjski organ ugotavlja, da je šele po izdaji odločbe o izbrisu društva iz registra društev prejel podatek, da je društvo na dan 19. 10. 2017, ko je sprejelo sklep o prenehanju in poročilo o razpolaganju s premoženjem društva, katero med drugim izkazuje, da društvo nima obveznosti, dejansko imelo neporavnane obveznosti in sicer dolg do družbe B., d.o.o. - v stečaju. Navedeno dejstvo predstavlja novo dejstvo, ki bi moglo pripeljati do drugačne odločbe, če bi bilo znano že v prejšnjem postopku. Navedeno tudi pomeni, da je bila odločba o izbrisu društva izdana na podlagi neresničnih navedb društva. Če bi prvostopenjski organ navedeno dejstvo vedel, bi društvo pozval na dopolnitev vloge oziroma poročila o razpolaganju s premoženjem z določitvijo načina poravnave vseh obveznosti. Prvostopenjski organ ugotavlja, da je društvo vedelo, da ima neporavnano obveznost. Na podlagi vsega navedenega prvostopenjski organ ugotavlja, da so podani pogoji za začetek obnove postopka izbrisa društva iz registra društev. Društvo se v obnovljenem postopku pozove na dopolnitev vloge z navedbo načina poravnave vseh obveznosti, kot to zahteva četrti odstavek 38. člena ZDru-1. 4. Zadnji zastopnik društva D. D. se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožil, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil. 5. Tožnik v tožbi navaja, da Zakon o društvih nikjer ne določa, da bi bila v navedenih zadevah možna obnova postopka. Obnova kot izredno pravno sredstvo pa prekomerno posega v ustavne pravice združevanja posameznikov. Država ima pravico le evidentirati pravno organizacijske oblike ustavne pravice do združevanja, nima pa pravice posegati v vsebinsko urejanje. Odločba o izbrisu iz registra društva je že postala pravnomočna in od tega je poteklo že najmanj 6 mesecev. Pravnomočnost je nastopila 1. 2. 2018, sklep o obnovi pa je izdan 16. 8. 2019. Za poseg, kot je bil v navedenem primeru, ni zakonske podlage, in se z njim za nazaj posega v pravno predvidljivost pravnega prometa. Poleg tega bi moral prvostopenjski organ pred izdajo izpodbijanega sklepa pozvati ustanovne člane in zakonitega zastopnika, da se pred tem izrečejo in podajo svoja pravna in dejanska naziranja. ZUP ne more biti zadostni pravni temelj za obnovo postopka, še posebej ne v registrskih zadevah. Tožeča stranka predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi in postopek ustavi, podrejeno pa, naj ga odpravi in vrne zadevo v ponovno odločanje.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijanem sklepu in predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

7. Tožba ni utemeljena.

8. ZUP v 1. točki 260. člena določa, da se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če se izve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. V 5. točki 260. člena pa je določeno, da se postopek obnovi, če je bila izdana za stranko ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb. Sodišče ugotavlja, da je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da sta bila v obravnavanem primeru podana navedena razloga za obnovo postopka. Glede navedenega se sodišče strinja z razlogi izpodbijanega sklepa, zato skladno z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na obrazložitev izpodbijanega sklepa.

9. Sodišče se ne strinja s tožbeno navedbo, da iz razloga, ker ZDru-1 izrecno ne določa, da je obnova postopka pri izbrisu društva mogoča kot izredno pravno sredstvo, to izredno pravno sredstvo naj ne bi bilo dopustno. Postopek za izbris društva iz registra društev je upravni postopek. To pomeni, da se v navedenih postopkih uporablja ZUP. ZUP v prvem odstavku 3. člena določa, da so posamezna vprašanja upravnega postopka lahko za določeno upravno področje v posebnem zakonu drugače urejena, kot so urejena v tem zakonu, če je za postopanje na takem upravnem področju to potrebno. To pomeni, da se v vseh upravnih postopkih uporablja ZUP v celoti, razen če so določena pravila postopka drugače urejena v kakšnem posebnem zakonu. Ker ZDru-1 posebej ne določa, da bi bilo v postopkih izbrisa društev iz registra društev izredno pravno sredstvo obnove postopka izključeno, to pomeni, da se tudi v teh postopkih lahko uporabi obnova postopka kot izredno pravno sredstvo.

10. V tožbi je tudi navedeno, da je odločba o izbrisu iz registra društev postala pravnomočna in da je bil sklep o obnovi postopka izdan več kot 6 mesecev po pravnomočnosti. S tem v zvezi sodišče pojasnjuje, da glede na določila ZUP sklep o obnovi postopka ni bil izdan izven okvira zakonsko določenega roka. V skladu s 1. in 5. točko prvega odstavka 263. člena ZUP je treba predlog za obnovo podati v enem mesecu od dneva, ko je stranka mogla navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze oziroma v enem mesecu, ko je izvedela za obnovitveni razlog. Skladno z drugim odstavkom 263. člena ZUP je na ta rok vezan tudi organ, če začne obnovo po uradni dolžnosti. Prvostopenjski organ je bil s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani seznanjen 19. 7. 2019, sklep o obnovi pa je bil izdan 16. 8. 2019, kar je znotraj enomesečnega roka. V skladu s četrtim odstavkom 263. člena se po preteku treh let od dokončnosti odločb obnova ne more več predlagati in tudi ne uvesti po uradni dolžnosti. S tem v zvezi sodišče ugotavlja, da tudi objektivni rok ni bil prekoračen, saj je bila odločba o izbrisu društva izdana 11. 1. 2018, kar pomeni, da je dokončnost nastopila celo kasneje, sklep o obnovi pa je bil izdan 16. 8. 2019. 11. Neutemeljene so tudi tožbene navedbe, češ da v postopku izdaje sklepa o dovolitvi obnove v postopek ni bil pritegnjen niti zakoniti zastopnik niti ustanovni člani. ZUP ne določa, da bi bilo potrebno v fazi, ko se zgolj odloča o tem, ali se bo postopek obnovil ali ne, pritegniti stranke v postopek. V skladu s prvim odstavkom 267. člena ZUP mora organ, ki je pristojen za odločanje o predlogu za obnovo, preizkusiti, ali je predlog dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana. Gre zgolj za ugotavljanje procesnih predpostavk, ki so potrebne za dovolitev obnove postopka in zaradi tega ni potrebno pritegniti strank v postopek. Če so navedeni pogoji izpolnjeni, organ preizkusi, ali bi okoliščine, ki se navajajo kot razlog za obnovo, lahko pripeljale do drugačne odločbe (tretji odstavek 267. člena ZUP). Šele od dokončnosti sklepa o dovolitvi obnove dalje se ponovno ugotavlja dejansko stanje, sem pa spada tudi zasliševanje strank ter prič.

12. Ker je izpodbijani sklep pravilen, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo na nejavni seji brez glavne obravnave, saj je imelo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 podlago, da lahko odloči brez glavne obravnave. Navedeno določilo določa, da lahko sodišče odločbi brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno. V konkretnem primeru pa dejansko stanje ni sporno. Tožeča stranka v tožbi ne oporeka dejstvu, da je prvostopenjski organ prejel pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, iz katere izhaja, da je imelo društvo dolg do družbe B., d.o.o. - v stečaju. Drugi odstavek 214. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določa, da se dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke. Ker torej tožeča stranka ne zanika, da bi prvostopenjski organ prejel navedeno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, sodišče šteje, da v skladu z 214. členom ZPP dejansko stanje ni sporno. V navedenem primeru je sporno zgolj vprašanje, ali je v postopku izbrisa društev iz registra društev možno uporabiti izredno pravno sredstvo obnove postopka ter ali je v postopku do izdaje sklepa o dovolitvi obnove potrebno pritegniti stranke upravnega postopka. To pa so izključno pravna vprašanja.