Jedro

Upnik v predlogu za zavarovanje ni podal dejanskih trditev o obstoju objektivne nevarnosti. Res je v predlogu sicer zapisal, da je podana nevarnost, če se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira na notarski zapis, ki je izvršilni naslov in se izpodbija tako, kot določa zakon, a zgolj prepis zakonskega besedila ne zadošča. Upnik bi moral navesti konkretne okoliščine, ki v konkretnem primeru izkazujejo obstoj zakonske domneve. Zgolj zapis opravilne številke v delu predloga za izvršbo, kjer je govora o plačilu sodne takse, in prav tako omemba iste opravilne številke (v smislu, da je pred istim sodiščem v zvezi z isto terjatvijo na podlagi neposrednega izvršljivega notarskega zapisa dovoljena izvršba) v naslednji točki predloga, ko upnik pojasnjuje razloge za pristojnost prvostopnega sodišča, nikakor ne nekazujeta, da bi dolžnik izpodbijal notarski zapis.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za zavarovanje s predhodno odredbo.

2.V pravočasni pritožbi upnik uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge in predlaga spremembo odločitve, da se zavarovanje s predhodno odredbo dovoli oz. podredno, razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

V zvezi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo, da ni navedel in tudi ne dokazal, da bi dolžnik vložil tožbo na izpodbijanje notarskega zapisa, upnik navaja, da to ni res. V 3. točki predloga je namreč omenil, da se ta postopek veže na izvršilni postopek I 87/2024, to pa je ponovil še v 4. točki, zato je upravičeno sklepal, da je sodišče seznanjeno z dejstvom poteka izvršnega postopka in tudi z dejstvom izpodbijanja notarskega zapisa. V navedeni izvršilni zadevi je dolžnik v ugovoru uveljavljal, da notarski zapis notarja A. A. SV 523/2023 z dne 23. 3. 2023 ni izvršilni naslov, kar pomeni, da je uveljavljal ugovorni razlog za izpodbijanje notarskega zapisa, kot ga določa zakon. Sodišče prve stopnje je bilo torej s tem seznanjeno in bi moralo to upoštevati. Zato je izpolnjen tudi pogoj obstoja domneve nevarnosti - tako upnik kot sodišče razpolagata z izvršljivim notarskim zapisom, ki ga dolžnik z uveljavitvijo razloga iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ izpodbija v okviru izvršilnega postopka pred istim sodiščem.

Upnik v pritožbi pojasnjuje, da notarskega zapisa ni priložil predlogu, saj se notarski zapis že nahaja na sodišču, pri isti sodnici, zato je štel, da je dovolj, da se zgolj sklicuje na dokument, s katerim je sodišče že seznanjeno in na podlagi katerega je bil izdan sklep o zavrnitvi ugovora zoper sklep o izvršbi v zadevi I 87/2024. V predlogu za zavarovanje je upnik jasno navedel, da je notarski zapis v spisu I 87/2024.

3.Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje se je oprlo na pravilno pravno podlago. Pravilna je tudi ugotovitev, da upnik v predlogu za zavarovanje ni podal dejanskih trditev o obstoju objektivne nevarnosti. Res je v I./7. točki predloga zapisal, da se po 6. točki prvega odstavka 258. člena ZIZ šteje, da je podana nevarnost, če se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira na notarski zapis, ki je izvršilni naslov in se izpodbija tako, kot določa zakon, a zgolj prepis zakonskega besedila ne zadošča. Upnik bi moral navesti konkretne okoliščine, ki v konkretnem primeru izkazujejo obstoj zakonske domneve. Zgolj zapis opravilne številke I 87/2024 v 3. točki predloga za izvršbo, kjer je govora o plačilu sodne takse, in prav tako omemba iste opravilne številke (v smislu, da je pred istim sodiščem v zvezi z isto terjatvijo na podlagi neposrednega izvršljivega notarskega zapisa dovoljena izvršba) v naslednji točki predloga, ko upnik pojasnjuje razloge za pristojnost Okrajnega sodišča v Črnomlju, nikakor ne nekazujeta, da bi dolžnik izpodbijal notarski zapis. V pritožbi sicer upnik navaja, da je dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi med drugim uveljavljal, da navedeni notarski zapis ni izvršilni naslov, a take trditve v predlogu za zavarovanje ni, zato gre pri tem za nedovoljeno pritožbeno novoto. Upnik namreč ni pojasnil, zakaj te navedbe ni mogel podati že ob vložitvi predloga za zavarovanje, zato tega glede na prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati. Pa tudi, če bi ustrezno navedbo podal pravočasno, v predlogu za zavarovanje, dejstva, da je dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedel, da notarski zapis ni izvršilni naslov, ni mogoče šteti za izpodbijanje notarskega zapisa tako, kot določa zakon. V sodni praksi je bilo namreč že večkrat pojasnjeno, da dolžnik v izvršilnem postopku ne more uspešno uveljavljati ugovora ničnosti pogodbe, sklenjene v obliki notarskega zapisa, torej ničnosti izvršilnega naslova, pač pa mora sprožiti pravdni postopek, v katerem izpodbija veljavnost take pogodbe.

Ker dejstvo, da je sodišče prve stopnje štelo, da predlogu za zavarovanje ni bil priložen notarski zapis, ni vplivalo na odločitev sodišča prve stopnje, pritožbeno sodišče ne odgovarja na pritožbene trditve, ki se nanašajo na to vprašanja, saj ne vplivajo na odločitev.

Po pojasnjenem in ker tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

(1) Glej npr. VSL sklep II Ip 5459/2013, III Cp 5986/2005 in druge.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 257, 258, 258/1, 258/1-6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.