Up-130/99

11. 10. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., d.d., Ž. Z., ki jo zastopa B. B., odvetnik v V. na seji senata dne 11. oktobra 2000

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba družbe A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 262/98 z dne 2. 3. 1999 in sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, oddelek v Novem mestu št. Pd 196/96 z dne 8. 5. 1997 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnica je gospodarska družba, ki se pretežno ukvarja s trgovinsko dejavnostjo. V letu 1993 je bil njeni delavki zaradi več hujših kršitev delovnih obveznosti izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. V sodnem postopku je bila odločitev disciplinskih organov delno razveljavljena in izvršitev disciplinskega ukrepa pogojno odložena, pritožnici pa naloženo, da delavko pozove nazaj na delo in ji za ves čas prenehanja delovnega razmerja izplača nadomestilo plače (sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, oddelek v Novem mestu št. Pd 196/96 z dne 8. 5. 1997). Višje delovno in socialno sodišče je pritožbi družbe ugodilo in tožbeni zahtevek delavke zavrnilo. Vrhovno sodišče pa je ugodilo reviziji delavke, spremenilo sodbo sodišča druge stopnje tako, da je pritožbo družbe zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (sodba Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 262/98 z dne 2. 3. 1999).

2.Na podlagi revizijske sodbe mora družba sprejeti delavko nazaj na delo in ji plačati nadomestilo plače za obdobje od 24. 5. 1993 do marca 1999. Pritožnica pavšalno ocenjuje, da bo morala delavki plačati (vključno z zakonitimi zamudnimi obrestmi) približno 23 milijonov tolarjev. Izplačilo v tako visokem znesku pa naj bi pritožnico nedvomno onemogočilo oziroma onesposobilo pri njenem nadaljnjem poslovanju in predstavlja poseg v njeno z Ustavo zagotovljeno lastninsko pravico. Ker naj bi obveznost izplačila temeljila na nepravilni in nezakoniti odločitvi revizijskega sodišča, naj bi bil tak poseg neupravičen.

3.Pritožnica se ne strinja z ugotovitvijo Vrhovnega sodišča, da v disciplinskem postopku niso bile ugotovljene posebne okoliščine, ki bi na podlagi 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. - v nadaljevanju: ZDR) morale biti podane za izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Po prepričanju pritožnice so bile te posebne okoliščine ugotovljene, le da disciplinska komisija kot prava nevešč organ ni uporabljala terminologije zakonskega besedila. Poleg tega pa naj bi bile že v samih kršitvah vsebovane tudi zahtevane posebne okoliščine: povzročitev škode oziroma nevarnost, da bi bila lahko povzročena večja škoda, ter ogrožen ali bistveno moten delovni proces pri delodajalcu.

B.

4.Ustavno sodišče ni ena od instanc rednega sodstva, zato se lahko kršitev procesnega prava in napačna uporaba materialnega prava z ustavno pritožbo uveljavljata le toliko, kolikor z Ustavi nasprotno interpretacijo pritožnici kot pravnemu subjektu kršita človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožnica sicer zatrjuje kršitev 33. člena Ustave, vendar morebitna nepravilnost sodbe, ki posega v pritožničin pravni položaj, sama po sebi še ne izkazuje kršitve te ustavne pravice. Za kršitev te pravice bi praviloma šlo le v primeru, če bi ob odločanju sodišče zavzelo kakšno pravno stališče, ki bi bilo z vidika te ustavne pravice nesprejemljivo. Pravnih stališč sodišča v izpodbijani sodbi, ki bi lahko bila sporna z vidika ustavne pravice do zasebne lastnine, pa pritožnik niti ne zatrjuje.

Pritožnik namreč navaja, da naj bi do nepravilnosti odločitve prišlo zaradi napačnega sklepa o (ne)obstoju posebnih okoliščin, ki so pogoj za izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja.

5.Delovno razmerje je dvostransko razmerje, ki nastane s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi (11. člen ZDR) in lahko preneha le pod pogoji, določenimi z zakonom. Eden od razlogov prenehanja je tudi izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja (13. točka prvega odstavka 100. člena ZDR). Delavcem je zagotovljeno sodno varstvo zoper dokončne odločitve delodajalca oziroma njegovih disciplinskih organov z možnostjo odprave posledic morebitnih nezakonitih disciplinskih postopkov: reintegracija delavca z odpravo vseh materialnih prikrajšanj za čas nezakonite nezaposlenosti (plače, prispevki oziroma zavarovanja in drugo). Če se v sodnem postopku ugotovi, da je bilo prenehanje delovnega razmerja nezakonito (tudi če bi šlo le za napake v postopku pri delodajalcu), delodajalec dolžnosti odpraviti vse posledice, ki jih je taka njegova odločitev povzročila delavcu, ne more uveljavljati kot posega v svojo pravico do lastnine.

6.Ker očitno ne gre za zatrjevano kršitev pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata:

Milojka Modrijan