Jedro

V položaju, ko je oškodovanec gospodarska družba, lahko predlog za pregon podajo njeni zakoniti zastopniki (poslovodje) in pogodbeni zastopniki (prokuristi in drugi pooblaščenci). Delavec, četudi je vodja poslovalnice, ni poslovodja v smislu zakona o gospodarskih družbah, zato lahko predlog za pregon poda le na podlagi pooblastilnega razmerja.

Izrek

Pritožbi zagovornice se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Krškem je z izpodbijano sodbo obtoženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja tatvine po drugem in prvem odstavku 204. člena KZ-1. Določilo mu je kazen štiri mesece zapora, upoštevaje enotno kazen devet mesecev zapora, izrečeno s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani II K 26714/2014 z dne 3. 10. 2014, mu je izreklo enotno kazen eno leto zapora. V to kazen je obdolžencu pridržanje in pripor (od 9. 7. 2014 od 16.25 do 4. 8. 2014 do 13.55) ter čas, prestan v zaporu (od 4. 8. 2014 od 13.55 do 9. 11. 2014 do 16.36 in od 22. 4. 2015 od 22.15). Na podlagi določila četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obdolženca oprostilo povrnitve stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, naložilo pa mu je plačilo zneska 385,40 EUR oškodovani družbi B. d. o. o., C. – poslovna enota D. 2. Zoper sklep se zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in odločbe o kazenskih sankcijah pritožuje zagovornica. Predlaga, naj višje sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zavrže obtožni predlog; podrejeno pa, naj jo spremeni ali vrne zadevo v novo sojenje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Stališče pritožnice, da je izostanek oškodovane gospodarske družbe z naroka za glavno obravnavo dne 20. 3. 2015 narekoval fikcijo umika predloga za pregon, je zmotno. Pogoj za fikcijo je namreč, da je oškodovanec na narok v redu povabljen in to v svojstvu priče (prvi odstavek 244. člena in tretji odstavek 306. člena ZKP). Kot poudarja Vrhovno sodišče RS(1), se položaj, ko je oškodovanec vabljen kot priča, razlikuje od položaja, ko zaslišanje oškodovanca ni potrebno in se ga o razpisani glavni obravnavi le obvesti (prva poved četrtega odstavka 288. člena ZKP) – fikcija umika predloga lahko nastopi le v prvem primeru, na to možnost pa mora biti oškodovanec v vabilu opozorjen (zadnja poved četrtega odstavka 288. člena ZKP). Stalna prisotnost oškodovanca v postopku namreč ni potrebna, primerna je le do njegovega zaslišanja v svojstvu priče – če je zaslišanje seveda smiselno. Zaradi manjkajočih drugopisov vabil v kazenskem spisu ni mogoče zavzeti stališča, da je bila oškodovana gospodarska družba na glavno obravnavo 20. 3. 2015 vabljena v svojstvu priče in poučena o posledicah svojega izostanka. Iz odredbe za razpis predobravnavnega naroka dne 19. 12. 2014 namreč izhaja, da je bila družba o njem obveščena kot oškodovanec (list. št. 26). Na zasedanje 19. 12. 2014 je pristopil E. E. kot pooblaščenec družbe, ne da bi predložil pooblastilo, in bil ustno seznanjen z dnem glavne obravnave 20. 3. 2015, ki se je nato ni udeležil, svoj izostanek pa je predhodno pisno opravičil (list. št. 43). Tudi na narok za glavno obravnavo dne 4. 5. 2015 je bil oškodovanec, sodeč po odredbi na list. št. 52 (drugopisa obvestila ali vabila v spisu ni), obveščen kot oškodovanec in ne vabljen kot priča. Po oceni drugostopenjskega sodišča to pomeni, da fikcija umika predloga za pregon ni mogoča. Neutemeljena je tudi pritožničina navedba, da iz zapisnika o glavni obravnavi dne 3. 7. 2015 ni razvidna istovetnost vodje poslovalnice, kajti iz druge strani tega zapisnika (list. št. 82) jasno izhajata njegovo ime in priimek.

5. Pritožnica pa utemeljeno izpostavlja vprašanje, ali je oškodovanec – družba z omejeno odgovornostjo – podal predlog za pregon. Iz zapisnika o sprejemu kazenske ovadbe oziroma predloga za pregon (list. št. 21) namreč izhaja, da je pregon predlagal F. F., vodja krške poslovalnice oškodovane gospodarske družbe. Kot pojasnjuje teorija prava gospodarskih družb, gospodarsko družbo zastopajo zakoniti in pogodbeni zastopniki. Temelj zastopanja prvih je zakon, temelj zastopanja slednjih pa izjava volje družbe. V prvo skupino sodijo korporacijski zastopniki – poslovodstvo gospodarske družbe, v drugo skupino pa prokuristi (prokura je posebna oblika splošnega poslovnega pooblastila, urejena v četrtem poglavju Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1) in ostali pooblaščenci (na podlagi splošnih pravil obligacijskega prava).(2) Delavec gospodarske družbe, četudi je vodja poslovalnice, ni zakoniti zastopnik družbe, saj trgovinski poslovodja ni poslovodja v smislu prvega odstavka 515. člena ZGD-1. To pomeni, da lahko zastopa družbo le na podlagi izjave volje družbe, torej na podlagi pooblastilnega razmerja. Delavec oškodovane družbe lahko kaznivo dejanje sicer naznani tudi brez pooblastila, a pri tem ne gre za ovadbo oškodovanca v smislu drugega odstavka 53. člena ZKP. Podobno stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS.(3)

6. Sodišče prve stopnje ni dognalo, ali je F. F. predlog za pregon podal na podlagi pooblastila oškodovane družbe, ker je izhajalo z napačnega materialnopravnega stališča, da je trgovinski poslovodja upravičen podati predlog za pregon. Zato ostaja nejasno, ali je oškodovana družba pregon predlagala ali ne.

7. Zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi zagovornice, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V novem postopku bo moralo sodišče ponovno izvesti vse, po potrebi pa tudi nove dokaze; predvsem ugotoviti, ali je bil F. F. pooblaščen za podajo predloga oškodovane družbe za pregon; in nato po pretehtanju in razčlenitvi vsakega dokaza posebej in v zvezi z drugimi dokazi, z upoštevanjem dejstev in okoliščin, na katere opozarja ta odločba, odločiti o zadevi.

Op. št. (1): Sodba I Ips 85762/2010-6 z dne 26. 5. 2011, tč. 7. Op. št. (2): Marijan Kocbek in ostali: Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, prva knjiga. GV Založba, Ljubljana 2006, str. 199-203. Op. št. (3): Sodba in sklep I Ips 434/2007 z dne 10. 1. 2008, tč. 10.