Jedro

Tožeča stranka izpodbija tudi dejanske ugotovitve in dokazno oceno sodišča prve stopnje, s čimer uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ta pritožbeni razlog v sporih majhne vrednosti ni dopusten, zato sodišče druge stopnje teh pritožbenih navedb ne more upoštevati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 125,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.10.2006 dalje do plačila. Presežni tožbeni zahtevek za plačilo 125,19 EUR s pripadki je zavrnilo in odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

Tožnik se je pritožil zoper zavrnilni del sodbe in izrek o stroških in uveljavljal pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Navedel je, da kot hišnik ni strokovno usposobljen za dela, ki jih je zahteval toženec. Delo je opravljal kvalitetno, dokler mu toženec ni dal električnega brusilnika z okroglim nastavkom, katerega tožnik ni mogel uporabiti, saj bi s tem nastala škoda, za katero bi odgovarjal sam. V konkretnem primeru sta s tožencem sklenila podjemno pogodbo. Podjemnikova obveznost po Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ) je opozoriti naročnika na pomanjkljivosti v naročilu ter na druge okoliščine, za katere je vedel ali bi moral vedeti in bi lahko bile pomembne za naročeno delo, sicer odgovarja za škodo. Tožnik je ravnal pravilno, ko je odklonil uporabo brusilnika, saj le-ta po njegovem mnenju ni bil primeren za odstranitev prejšnjega opleska iz neravnih površin okna, ker bi lahko poškodoval okenski okvir. Toženec bi mu moral biti hvaležen za opozorilo, ne pa da ga je nagnal iz stanovanja, ker ni želel uporabiti električnega brusilnika. Toženec je s tem konkludentno odstopil od pogodbe, vendar mora po OZ izplačati podjemniku dogovorjeno plačilo. Tožnik je v konkretnem primeru opravil 90% dogovorjenega dela ter bi ga tudi dokončal, če ga toženec ne bi nagnal. Glede na to je upravičen do celotnega vtoževanega zneska. Sodišče je storilo bistveno kršitev določb postopka po 14. točki II. odstavka 339. člena ZPP, saj sodba nima razlogov o podjemnikovi dolžnosti opozoriti naročnika na napake. Ker sodišče ni uporabilo določil II. in III. odstavka 625. člena OZ, je zaradi zmotne uporabe materialnega prava ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Tožnik je delal po navodilih in opozoril toženca na napake. Opravil je vsa naročena dela (barvanje, impregnacija, premaz, brušenje, odvoz stvari), kar so potrdile tudi priče. Dokazal je, da so bila vsa dela opravljena. Ocena prvostopnega sodišča, da je tožnik opravil le 50% dela, ni pravilna, saj je tožnik opravil 90% dela in bi ga dokončal, če bi mu toženec to pustil. Za dogovorjenih 250,38 EUR je opravil veliko dela in vložil veliko truda, toženec pa ga je proti koncu del nagnal in mu ni plačal niti centa. Predlagal je, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, podredno pa je predlagal spremembo sodbe, tako da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi.

Toženec je odgovoril na pritožbo in predlagal njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Obravnavani spor je spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 200.000 tolarjev oziroma 834,59 EUR (I. odstavek 443. člena ZPP). I. odstavek 458. člena ZPP določa, da se sme sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz II. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Na to je bil v tem postopku tožnik tudi izrecno opozorjen tako v vabilu na glavno obravnavo kot v pravnem pouku izpodbijane sodbe, zaradi česar pred sodiščem druge stopnje ni več dovoljeno razpravljati o dejstvih, ki sta jih tekom postopka zatrjevali pravdni stranki in ki jih je v izpodbijani odločitvi ugotovilo prvostopno sodišče, razen če bi bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (II. odstavek 458. člena ZPP).

Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da sta pravdni stranki dne 11.9.2006 sklenili podjemno pogodbo oziroma dogovor o obnovi oken in odstranitvi odvečnega pohištva iz stanovanja številka ..., O. ..., C. V skladu s tem dogovorom se je tožnik zavezal opraviti naslednja dela: obnovo oken (brušenje, impregnacijska zaščita, kitanje stekel in zaključni premaz), obnovo balkonske zasteklitve in opaža (brušenje, impregnacijska zaščita oken in zaključni premaz), odstranitev starega pohištva iz kleti in stanovanja ter pripadajoča manjša dela (odstranitev okenskih polic, balkonskih luči in drugo). Ugotovilo je, da je tožnik zgolj enkrat odpeljal odvečno pohištvo in druge stvari iz stanovanja na deponijo ter da je ročno obrusil samo zunanjo stran okenskih okvirjev na oknih v kopalnici, spalnici in otroški sobi, ta ista okna po zunanji strani prebarval z B. in naslednji dan z B., notranjo stran oken pa je brez brušenja zgolj prebarval z B. Zaključilo je, da dela niso bila v celoti opravljena in je tožnik glede na dogovorjeni obseg del (pri čemer ni dokazal, da dogovor ni bil zapisan v takšni vsebini, kot jo je ugotovilo sodišče) dela opravil le v 50%, za kar mu je toženec dolžan plačati sorazmeren del dogovorjenega plačila v višini 125,19 EUR.

Tožnik s pritožbenimi navedbami, da je dokazal, da je opravil vse dogovorjeno, da je s pričami dokazal, da so bila dela opravljena, da je delal po navodilih in da ni pravilna ocena sodišča prve stopnje, da je opravil le 50% dela, izpodbija zgornje dejanske zaključke in dokazno oceno prvostopnega sodišča, s čimer uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa v sporu majhne vrednosti zaradi omejenih pritožbenih razlogov ni dopustno, zato sodišče druge stopnje teh pritožbenih navedb ne more upoštevati.

Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke II. odstavka 339. člena ZPP, ker sodba nima razlogov o podjemnikovi dolžnosti opozoriti naročnika na napake. Četudi sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni citiralo oziroma navedlo določila III. odstavka 625. člena OZ, na katerega se pritožbeno sklicuje tožnik, pa iz obrazložitve izhaja, da je ugotavljalo dejansko stanje v zvezi s primernostjo naročila glede uporabe električnega brusilnika in svojo odločitev tudi ustrezno obrazložilo. Zaključilo je, da tožniku ni uspelo dokazati, da brušenje z električnim brusilnikom, ki mu ga je priskrbel toženec, ni bilo primerno za brušenje okenskih okvirjev, takšnega zaključka dejanske narave pa, kot je že bilo obrazloženo, ni mogoče uspešno izpodbiti. Tako je neutemeljen tudi nadaljnji pritožbeni očitek, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava oziroma neuporabe določila III. odstavka 625. člena OZ dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o glavni stvari in plačilu zakonskih zamudnih obresti oprlo na pravilno materialnopravno podlago, ki jo predstavljajo med pravdnima strankama sklenjen dogovor in določbe OZ o podjemni pogodbi (619. člen do 648. člen OZ) ter določila II. odstavka 299. člena OZ v zvezi s I. odstavkom 378. člena OZ. Izreka o pravdnih stroških pa tožnik ni obrazloženo izpodbijal, zato je sodišče druge stopnje v tem delu opravilo zgolj uradni preizkus v skladu z II. odstavkom 350. člena ZPP, ki ni pokazal nepravilnosti.

Ob vsem navedenem je pritožba neutemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. (353. člen ZPP). Pri tem ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP).

Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (I. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s I. odstavkom 154. člena ZPP). Tudi toženec sam krije svoje stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo, saj stroški takšnega odgovora, ki ni v ničemer pripomogel k razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji, niso potrebni pravdni stroški (I. odstavek 155. člena ZPP).