Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

O povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja. Stranka mora v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo (prvi in drugi odstavek 163. člena ZPP). Sodišče torej o stroških odloči le na podlagi zahteve stranke. To pa pomeni, da ji ne sme prisoditi več stroškov kot jih je zahtevala oziroma stroškov, ki jih sploh ni zahtevala. To velja tudi za zamudne obresti. Če jih stranka ne zahteva, jih sodišče ne prizna.
Vložena pritožba na tek zamudnih obresti nima vpliva in zapadlosti stroškovne odločitve, o kateri je sodišče prve stopnje odločilo, ne odlaga.
I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. in II. točki izreka spremeni tako, da se po spremembi izrek glasi:
"I. Tožeča stranka je dolžna prvi toženi stranki A. A. povrniti stroške postopka na prvi stopnji v višini 3.142,41 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa.
II. Tožeča stranka je dolžna drugi toženi stranki B. B. povrniti stroške postopka na prvi stopnji v višini 3.438,11 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa."
V ostalem se pritožba zavrne in v izpodbijanem in nespremenjenem delu sklep potrdi.
II.Tožeča stranka in prva tožena stranka sami nosita stroške pritožbenega postopka.
1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje, po tem, ko je bilo o glavni stvari pravnomočno odločeno, odločilo o stroških postopka. Tožniku je naložilo, da prvemu tožencu povrne 3.142,41 EUR, drugi toženki 3.438,11 EUR in tretji toženki 2.704,62 EUR stroškov, vsem v roku 15 dni. Za primer zamude s plačilom jim je naložilo tudi plačilo zakonskih zamudnih obresti, ki tečejo od šestnajstega dne dalje, šteto od vročitve tega sklepa, do plačila.
2.Zoper odločitev se pritožuje tožnik. Sodišču prve stopnje očita, da ni obrazložilo potrebnosti posameznega priznanega stroška. Meni, da je bila prvemu tožencu neutemeljeno priznana nagrada za dopisa za dne 20. 10. 2021 in 16. 3. 2023 ter nagrada za odgovor na zahtevek z dne 2. 12. 2020 po tar. št. 42/1 OT.
Druga toženka zamudnih obresti ni zahtevala in ji je sodišče priznalo več kot bi smelo; vloga, s katero je postavila vprašanja izvedencu, pa je bila prepozna. Pri tretji toženki je sodišče pri potnih stroških priznalo 5x isto razdaljo in porabljen čas ob upoštevanju sedeža pisarne in sedeža sodišča, pri tem pa ogled ni bil na sodišču. Ne strinja se s tekom zamudnih obresti. V primeru pritožbe lahko zamudne obresti tečejo le od vročitve sklepa pritožbenega sodišča. Priznane so lahko le, če so zahtevane.
3.Na pritožbo je odgovoril prvi toženec. Meni, da je neutemeljena in predlaga njeno zavrnitev.
4.Pritožba je delno utemeljena.
5.Za stroškovno odločitev po ustaljeni sodni praksi velja nižji standard obrazložitve. Zato zadošča, da sodišče pojasni, za katero opravilo je bila priznana nagrada, v kakšni višini in na kakšni materialnopravni podlagi. Zahteva, da bi moralo sodišče za vsak priglašen in priznan strošek pojasniti, zakaj je bil potreben, bi bila pretirana, saj so strankam posamezna procesna opravila, ki so bila opravljena, znana, pritožbeno sodišče pa njihovo (ne)potrebnost lahko preveri na podlagi podatkov spisa.
6.Sodišče prve stopnje je prvemu tožencu utemeljeno priznalo nagrado za dopisa za dne 20. 10. 2021 in 16. 3. 2023. Pri prvem (glej list. št. 28) gre za obvestilo prvega toženca, da v postopku mediacije ne bo sodeloval, pri drugem pa za obvestilo sodišču o tem, da je seznanjen s preklicem in preložitvijo naroka, ki mu je bila priložena tudi podpisana vročilnica. Dopisoma torej potrebnosti ni mogoče odrekati, nagrada pa je bila tudi po višini pravilno odmerjena. Tožnik ima sicer prav, da podlage za priznanje nagrade za odgovor toženca z dne 2. 12. 2020
ne more predstavljati tar. št. 42/1 takratne OT, saj se ta nanaša na postopke pred mednarodnimi sodišči, jo pa predstavlja tar. št. 38/1. Po tej tar. št. se namreč prizna nagrada za zahtevek ali drugo obrazloženo vlogo, na podlagi katere poteka postopek za določitev odškodnine ali priznanje drugega zahtevka pri zavarovalnicah, gospodarskih družbah in drugih pravnih in fizičnih osebah, ter za odgovore na take vloge.
7.Tožnik v pritožbi ne konkretizira vloge druge toženke, ki naj bi bila vložena prepozno, niti ne pojasni, kakšen zaključek, pomemben za stroškovno odločitev, iz tega izpeljuje. Ne glede na to pritožbeno sodišče, v kolikor gre pri tem za vlogo z dne 19. 10. 2022 (list. št. 86), pojasnjuje, da je bila ta vročena tako tožniku kot izvedencu, slednji pa je na dodatna vprašanja druge toženke v svojem mnenju tudi odgovoril. Tudi po višini je bila nagrada ob upoštevanju tar. št. 20/2 (nove) OT pravilno odmerjena.
8.Glede stroškov tretje toženke je za tožnika sporno, da je sodišče prve stopnje njeni pooblaščenki, v zvezi s pristopom na naroke, za porabljen čas na poti ter za stroške kilometrine, priznalo enako nagrado oziroma enak strošek kilometrine kot za pristop na ogled, čeprav ne gre za isto razdaljo. Pritožbeno sodišče mu ne more slediti že zato, ker je tudi ta ugovor nekonkretiziran. Tožnik tako ne pojasni, še manj pa izkaže, kakšna naj bi bila razdalja do kraja ogleda, ki se je, kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, enako kot naroki, opravljal na območju C. Ob tem pritožbeno sodišče dodaja, da razdalje samo niti ne more preveriti, saj se je ogled opravljal na območju gozdnih parcel in zato kot pravilno sprejema ugotovitev sodišča, da je pooblaščenka tudi za vožnjo do kraja ogleda porabila v eno smer 34 minut ter prevozila 35 km.
9.O povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja. Stranka mora v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo (1. in 2. odst. 163. čl. ZPP). Sodišče torej o stroških odloči le na podlagi zahteve stranke. To pa pomeni, da ji ne sme prisoditi več stroškov kot jih je zahtevala oziroma stroškov, ki jih sploh ni zahtevala. To velja tudi za zamudne obresti. Če jih stranka ne zahteva, jih sodišče ne prizna. V obravnavani zadevi pritožbeno sodišče po pregledu spisa ugotavlja, da je zamudne obresti od stroškov postopka zahtevala le tretja toženka. Prvemu tožencu in drugi toženki so bile zato s strani sodišča prve stopnje te neutemeljeno priznane in je zato drugačna odločitev sodišča nepravilna, pritožba pa v tem delu utemeljena.
10.Rok za prostovoljno povrnitev stroškov postopka, ki ga določi sodišče na podlagi 313. čl. ZPP, predstavlja paricijski rok, to je rok, ki odlaga izvršljivost obveznosti; ta rok je hkrati tudi rok za izpolnitev obveznosti iz 1. odst. 299. čl. OZ. To pa pomeni, da pride stranka, ki v tem roku stroškov ne poravna, v zamudo in poleg stroškov dolguje tudi zakonske zamudne obresti. Pri tem vložena pritožba na tek zamudnih obresti nima vpliva in zapadlosti stroškovne odločitve, o kateri je sodišče prve stopnje odločilo, ne odlaga. Odločitev, da zamudne obresti od stroškov, ki jih mora tožnik povrniti tretji toženki, tečejo od šestnajstega dne od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, je zato pravilna.
11.Pritožba je glede na obrazloženo delno utemeljena in ji je pritožbeno sodišče delno ugodilo in na podlagi 3. tč. 365. čl. ZPP sklep sodišča prve stopnje v tč. I in II spremenilo tako, da je tožnik prvemu tožencu in drugi toženki s strani sodišča prve stopnje priznane stroške dolžan plačati brez zamudnih obresti.
-------------------------------
1Odvetniška tarifa.
2Gre za odgovor prvega toženca na predpravdni zahtevek tožnika.
3Zakon o pravdnem postopku.
4Glej N. Betetto, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba 2006, 2. knjiga, str. 55; tako tudi v odločbah VSL II Cp 693/99, II Cp 1435/98, I Cpg 659/2000, VSM I Cp 1322/2010.
5Glej odgovor na tožbo z dne 20. 8. 2021, list. št. 19 in vlogo z dne 25. 5. 2023, list. št. 148.
6Obligacijski zakonik.
7Glej načelno pravno mnenje občne seje VSRS z dne 13. 12. 2006 (objava: Pravna mnenja 1/2006 str. 7).
Zveza:
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 163, 163/1, 163/2, 313 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 299, 299/1
Odvetniška tarifa (2015) - tarifna številka 20, 20/2, 38, 38/1
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.