Jedro

Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da se bo prodaja, v kolikor ne bo uspešna, lahko ponovila z nižjo izklicno ceno, kar pa še ne bo poseglo v načelo hitrosti postopka, saj gre med drugim šele za prvo prodajo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor stečajnega dolžnika z dne 17. 11. 2020 zoper sklep o prodaji z dne 2. 11. 2020 zavrnilo.

2. Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Upraviteljica je na pritožbo odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pri prvem sklepu o prodaji izklicna ali izhodiščna cena ne sme biti nižja od polovice vrednosti, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti (drugi odstavek 332. člena ZFPPIPP). Gre za omejitev navzdol, kar pomeni, da je prodaja možna tudi po ocenjeni tržni ali likvidacijski vrednosti, ali celo višji od te. Sodišče prve stopnje je sledilo mnenju ločitvenega upnika in določilo izklicno ceno v višini ocenjene tržne vrednosti nepremičnine. Pravilno je upoštevalo splošno znano dejstvo, da je interes za nakup nepremičnin v južno Primorski regiji (in v Ljubljani) največji. Prav navedeno dejstvo je ločitveni upnik tudi navedel kot razlog za prodajo po ocenjeni tržni vrednosti nepremičnine. Njegovo mnenje tako ni neobrazloženo, kot to navaja pritožnik. Tudi cenilka A. A. je, kot je to izpostavilo že sodišče prve stopnje, navedla, da cene stanovanjskih nepremičnin rastejo najhitreje v Ljubljani in okolici ter na Obali, kjer je povpraševanje največje.

6. Pritožnik trdi, da sta povpraševanje in ponudba po nepremičninah zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 popolnoma zamrla ter da se je trend glede vrednosti posameznih nepremičnin obrnil v nasprotno smer, saj je prišlo do večjega padca njihovih cen. Navaja, da gre za splošno znana dejstva, ki jih ni treba dokazovati.

7. Pritožbeno sodišče po vpogledu v javno objavljene podatke Statističnega urada Republike Slovenije ugotavlja, da je bilo število prodaj rabljenih stanovanjskih nepremičnin (stanovanj in hiš) v 4. četrtletju 2020 res nižje kot v 3. četrtletju 2020, vendar pa so bile cene v 4. četrtletju 2020 v povprečju za 2,0 % višje kot v 3. četrtletju 2020. Trditvam pritožnika o padcu cen tako ni mogoče slediti.

8. Ne glede na navedeno pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da se bo prodaja, v kolikor ne bo uspešna, lahko ponovila z nižjo izklicno ceno, kar pa še ne bo poseglo v načelo hitrosti postopka, saj gre med drugim šele za prvo prodajo.

9. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je cenilka upoštevala tudi dejstvo, da etažna lastnina še ni vzpostavljena ter da je na predmetni nepremičnini vknjižena lastninska pravica v lasti Mestne občine X (točka 7.10 Poročila o oceni tržne vrednosti pravic na nepremičninah za stanovanje s pripadajočim zemljiščem). Očitki pritožnika v tej smeri zato niso utemeljeni.

10. Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

11. Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).