Jedro

Potrebno je ločiti med opredelitvijo pravice do vdovske pokojnine in izplačevanjem le-te. Izplačevanje se zamakne na dan, ko ne bo več vključena v obvezno pokojninsko zavarovanje. Edina ovira za začetek izplačevanja vdovske pokojnine je, da je tožnica kot prejemnica denarnega nadomestila (19. člen ZPIZ‑2) vključena v obvezno zavarovanje. Ko bo tožnici obvezno zavarovanje prenehalo, se ji bo vdovska pokojnina lahko začela izplačevati.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

"I. Odpravita se odločbi tožene stranke št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 4. 3. 2024 in 13. 12. 2023.

II. Tožeči stranki se prizna pravica do vdovske pokojnine po pokojnem A. A. in se ji izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 1.235,22 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do plačila."

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 4. 3. 2024 in 13. 12. 2023, in da se tožnici prizna pravica do vdovske pokojnine oz. dela vdovske pokojnine od 11. 8. 2023 dalje po pokojnem A. A. Odločilo je, da tožnica sama krije svoje stroške postopka.

2.Zoper sodbo je tožnica vložila laično pritožbo. Navaja, da je sodišče ugotovilo obstoj izvenzakonske skupnosti med tožnico in pokojnim ter je ta pogoj za priznanje vdovske pokojnine izpolnjen. Kljub temu ji je bila pravica do vdovske pokojnine zavrnjena, ker je bila po podatkih matične evidence na dan smrti pokojnega in tudi ob izdaji izpodbijane dokončne odločbe vključena v obvezno zavarovanje kot brezposelna oseba, prejemnica denarnega nadomestila in zato ni izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 108. člena ZPIZ‑2. Ne drži podatek, da je bila na dan smrti partnerja, ...2015, brezposelna. Bila je zaposlena v podjetju B. d. d. Ob vložitvi tožbe pa je bila brezposelna in je prejemala nadomestilo za brezposelnost. Ne ve zakaj bi bil to lahko problem. Nadomestilo so izračunali iz preteklih let delovne dobe. Čas prejemanja nadomestila za brezposelnost ji je tekel v delovno dobo. Pri starosti 61 let težko najde zaposlitev. Razvrščena je v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji je priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko od 25. 11. 2020 dalje. Ker v podjetju B. d. d. niso imeli takega dela, so jo odpustili. Vse premoženje po pokojnem partnerju je podedovala kot njegova zakonita dedinja, zunajzakonska partnerka, v postopku, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Sežani. Otroka sta po pokojnem očetu koristila družinsko pokojnino.

3.Toženec je v odgovoru na pritožbo predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrne kot neutemeljeno.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov in v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, naštete v tej določbi ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da pred sodiščem prve stopnje ni prišlo do procesnih kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Vendar pa je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da tožnica nima pravice do vdovske pokojnine.

6.Predmet sodne presoje je pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca z dne 4. 3. 2024 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 13. 12. 2023, s katero je bila zavrnjena zahteva tožnice za priznanje pravice do vdovske oziroma dela vdovske pokojnine po pokojnem A. A. Toženec je njeno zahtevo zavrnil z obrazložitvijo, da tožnici ni uspelo dokazati, da je med njo in pokojnim v zadnjem letu pred njegovo smrtjo obstajala zunajzakonska skupnost, saj ni bilo mogoče potrditi ekonomske in čustvene skupnosti. V dokončni odločbi je toženec odločitev podkrepil s sklicevanjem na drugi odstavek 108. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).

7.Odločitev toženca je sodišče prve stopnje štelo za pravilno in zakonito. Čeprav je ugotovilo, da je med tožnico in pokojnim pred njegovo smrtjo obstajala zunajzakonska skupnost, ki bi utemeljevala priznanje pravice do vdovske pokojnine, pa je zahtevek tožnice po odpravi izpodbijanih odločb in priznanju vdovske pokojnine zavrnilo. Presodilo je, da tožnica, ki je bila tudi ob izdaji dokončne odločbe toženca vključena v zavarovanje kot brezposelna oseba po 19. členu ZPIZ-2, na podlagi drugega odstavka 108. člena ZPIZ-2 ni upravičena do pokojnine.

8.Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta tožnica in pokojni A. A. ...1994 sklenila zakonsko zvezo, ki je bila razvezana ...2012. Tožnica in pokojni sta imela dva skupna otroka. Po odstopu dednih deležev zapustnikovih otrok je tožnica kot izvenzakonska partnerka pokojnega dedovala njegovo zapuščino v celoti. Tožnica uveljavlja pravico do vdovske pokojnine po pokojnem A. A., umrlem ...2015, kot zunajzakonska partnerka. Pokojni je bil pred smrtjo uživalec starostne pokojnine. Sodišče prve stopnje je obstoj zunajzakonske zveze opredeljene v 12. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) razčiščevalo z zaslišanjem tožnice in prič ter pridobitvijo podatkov centra za socialno delo in policijske postaje (iz tako pridobljenih podatkov izhaja, da pokojni eno leto pred smrtjo ni bil obravnavan zaradi nasilja). Presodilo je, da je med tožnico in pokojnim obstajala čustvena navezanost, vzajemno spoštovanje in razumevanje, ki se je pred njegovo smrtjo kazalo kot tožničina skrb za pokojnega (tožnica je zanj kuhala, prala, pri njem tudi prespala kadar ni bil vinjen) ter intimna povezanost, ki se je odražala kot sprejetje drugega v svoj osebni prostor, nega v času bolezni in vse do smrti, on pa je njeno pomoč in skrb sprejemal, saj je ni zavračal. Stroške za skupnost je tožnica poravnala iz preživnine, ki jo je uveljavljala za otroka, da pokojni denarja ne bi porabil za pijačo. Sklenilo je, da je med tožnico in pokojnim obstajala ekonomska skupnost kot objektivni element izvenzakonske skupnosti in da so izkazani tudi subjektivni elementi ter je zato med njima obstoj izvenzakonska skupnost, ki je izenačena z zakonsko zvezo.

9.Za pridobitev pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja je treba izpolnjevati pogoje določene v ZPIZ-2 za posamezno vrsto pravice. V prvem v zvezi s petim odstavkom 53. člena ZPIZ-2 je določeno, da lahko vdovsko pokojnino uveljavi vdova umrlega uživalca pravice, če je do njegove smrti dopolnila starost 54 let in 6 mesecev. Če vdova do smrti uživalca pravic ni dopolnila 54 let in 6 mesecev starosti, dopolnila pa je 49 let in 6 mesecev starosti, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni 54 let in 6 mesecev starosti (tretji v zvezi s petim odstavkom 53. člena ZPIZ-2). Pravico do vdovske pokojnine ima ob izpolnjevanju teh pogojev tudi oseba, ki je zadnja tri leta pred smrtjo uživalca pravice, živela z njim v življenjski skupnosti, ki je po predpisih, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali je v takšni skupnosti živela z umrlim zadnje leto pred njegovo smrtjo in je z njim kadarkoli imela skupnega otroka (tretja alineja prvega odstavka 54. člena ZPIZ-2).

10.Ker je tožnica leto pred smrtjo zavarovanca živela s pokojnim v življenjski skupnosti, ki je po predpisih, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo in je z njim imela dva otroka, je ob izpolnjevanju vseh ostalih zakonsko določenih pogojev upravičena do vdovske pokojnine. Da ostali pogoji za priznanje pravice do vdovske pokojnine med strankama niso sporni je presodilo že sodišče prve stopnje (pokojni je bil pred smrtjo uživalec starostne pokojne, tožnica pa je do njegove smrti dopolnila 52 let starosti).

11.Po presoji pritožbenega sodišča je zato zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica ni upravičena do vdovske pokojnine, nepravilen. Toženka v odgovoru na pritožbo ne graja presoje sodišča prve stopnje, da je med tožnico in pokojnim eno leto pred njegovo smrtjo obstajala zunajzakonska skupnost, temveč navaja, da so navedbe v zvezi z zunajzakonsko skupnostjo v pritožbi za odločitev v tem sporu pravno nepomembne. Da vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti za ta spor ni relevantno, ne drži, saj je ugotovitev obstoja eden od pogojev za priznanje pravice do vdovske pokojnine (tretja alineja prvega odstavka 54. člena ZPIZ-2). Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj zunajzakonske skupnosti in s takšno materialnopravno presojo pritožbeno sodišče soglaša.

12.Odločitev, da zahtevek tožnice zavrne je sodišče prve stopnje oprlo na 108. člen ZPIZ-2. Ta določa, da zavarovanec pridobi pravico iz obveznega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice po tem zakonu. Pogoj za pridobitev pravice do pokojnine je prenehanje obveznega zavarovanja, razen za uživalce pokojnin iz četrtega odstavka 25. člena tega zakona1 (drugi odstavek 108. člena ZPIZ-2).

13.Pri razlagi in uporabi določbe drugega odstavka 108. člena ZPIZ-2 je treba upoštevati njeno vključenost ter povezanost z drugimi določbami ZPIZ-2. Šele na ta način se lahko presodi njen smisel in namen v kontekstu besedila kot celote ter se jo umesti v širšo vsebino določb ZPIZ-2 (t. i. sistemska razlaga).2 Gre torej za razlago, ki mora sistemsko ustrezno povezovati določbe ZPIZ-2.

14.Po oceni pritožbenega sodišča vključenost v obvezno zavarovanje ne more biti razlog, da se posamezniku, ob izpolnjevanju ostalih zakonsko določenih pogojev, pravica ne prizna, je pa razlog da se v trajanju zavarovanja še ne izplačuje. Da je prenehanje obveznega zavarovanja, poleg izpolnjevanja drugih z zakonom določenih pogojev za pridobitev pravice, pogoj za začetek izplačevanja pokojnine in ne priznanje pravice same, izhaja iz prvega odstavka 111. člena ZPIZ-2. Ta določa, da se pokojnina izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Takšno razlagovanje je utemeljeno tudi ob upoštevanju prvega odstavka 116. člena ZPIZ-2. Določeno je, da se uživalcu starostne, predčasne, vdovske in družinske pokojnine, ki začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost, pokojnina v tem času ne izplačuje. Ob priznani pravici do pokojnine in ponovni vključitvi v obvezno zavarovanje, je tako ustavljeno le izplačevanje pokojnine, in ne pride do prenehanja pravice.3

15.Zato je pravilna razlaga, da tožnici pravica do vdovske pokojnine pripada, kar pa ne pomeni, da se ji s tem dnem prične tudi izplačevati.4 Potrebno je ločiti med opredelitvijo pravice do vdovske pokojnine in izplačevanjem le-te.5 Izplačevanje se zamakne na dan, ko ne bo več vključena v obvezno pokojninsko zavarovanje. Edina ovira za začetek izplačevanja vdovske pokojnine je, da je tožnica kot prejemnica denarnega nadomestila (19. člen ZPIZ‑2) vključena v obvezno zavarovanje. Ko bo tožnici obvezno zavarovanje prenehalo, se ji bo vdovska pokojnina lahko začela izplačevati.

16.Z vključitvijo sporne določbe (drugi odstavek 108. člena ZPIZ-2) v kontekst celotne pokojninske zakonodaje je zagotovljena ustavnoskladna razlaga sporne določbe. Drugačno razlagovanje bi pomenilo poseg v ustavno zagotovljeno pravico do socialne varnosti in pravico do pokojnine kot posebej varovano ustavno pravico (50. člen Ustave).

17.Pritožbeno sodišče je zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožbi tožnice ugodilo (5. alineja 358. člena ZPP) in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odpravilo izpodbijani odločbi toženca z dne 4. 3. 2024 in 13. 12. 2023 ter tožnici priznalo pravico do vdovske pokojnine po pokojnem A. A. in odločilo, da se ji ta izplačuje od prvega naslednjega dne, ko ne bo več vključena v obvezno zavarovanje.

18.Sprejeta odločitev posledično vpliva na odločitev o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje (drugi odstavek 165. člena ZPP). Ob upoštevanju, da je tožnica uspela z odpravo izpodbijanih odločb in priznanjem pravice, torej v celoti, ji je toženec, na podlagi prvega odstavka 154. člena in 155. člena ZPP, Odvetniške tarife (OT) in predloženega stroškovnika, dolžan povrniti 300 točk za sestavo tožbe, 225 točk za pripravljalno vlogo, 225 točk za udeležbo na prvem naroku za glavno obravnavo, 50 točk za čas trajanja naroka dne 12. 7. 2024, 150 točk za udeležbo na drugem naroku za glavno obravnavo, 150 točk za čas trajanja naroka dne 13. 9. 2024, 150 točk za udeležbo na tretjem naroku za glavno obravnavo, 150 točk za udeležbo na četrtem naroku za glavno obravnavo, 240 točk (4 x 60 točk) za odsotnost iz pisarne v času potovanja na naroke in nazaj ter 26,40 točk za materialne stroške (2 % do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk), kar skupaj znaša 1.666,40 točk oziroma (ob vrednosti točke 0,60 EUR) 999,84 EUR.

19.Ni pa tožnica upravičena do priznanja 100 točk za sestanek s stranko, 100 točk za študij primera, pregled in pripravo listin ter 80 točk za poročilo stranki, saj navedenih storitev ni mogoče priznati kot samostojnih storitev, ki niso zajete v drugih tar. št. OT, niti ni upravičena do 480 točk (namesto 300 točk) za sestavo tožbe, 480 točk (namesto 225 točk) za pripravljalno vlogo, 480 točk (namesto 225 točk) za udeležbo na prvem naroku za glavno obravnavo, 240 točk (namesto 150 točk) za udeležbo na drugem naroku za glavno obravnavo, 240 točk (namesto 150 točk) za čas trajanja naroka 13. 9. 2024, 240 točk (namesto 150 točk) za udeležbo na tretjem naroku za glavno obravnavo, 240 točk za čas trajanja naroka 11. 12. 2024, 240 točk (namesto 150 točk) za udeležbo na četrtem naroku za glavno obravnavo in 240 točk za čas trajanja naroka 17. 1. 2025, saj v OT za priznanje teh točk ni podlage. Prav tako tožnica ni upravičena do povračila sodne takse, ker se v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva sodne takse ne plačujejo (71. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1).

20.Skupaj s priznanimi potnimi stroški za udeležbo na narokih opravljenih na Delovnem sodišču v Kopru v višini 207,69 EUR (6 x 80,50 km6 x 0,43 EUR) in za udeležbo na naroku na sedežu sodišča v Ljubljani v višini 27,69 EUR (2 x 32,20 km7 x 0,43 EUR), je toženec dolžan tožnici v roku 15 dni povrniti 1.235,22 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

-------------------------------

1Izjema je določena za uživalce družinskih in vdovskih pokojnin, ki se prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje.

2Cilj sistemske razlage je dognati smisel in namen neke določbe v kontekstu besedila kot celote.

3Vrhovno sodišče RS (sodba VIII Ips 111/2010) se je že izreklo, da ZPIZ-1 terminologijo ne uporablja dosledno in zato ni utemeljeno, da se tožniku prizna pravica le ob dodatnem pogoju prenehanja zavarovanja. Enako terminologija ostaja nedosledna v ZPIZ-2.

4Prim. prakso Vrhovnega sodišča npr. sodbi VIII Ips 111/2010 in VIII Ips 189/2010.

5Prim. sodbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 189/2010.

6Podatki spletne strani https://www.google.com/maps za razdaljo med Delovnim sodiščem v Kopru in sedežem pooblaščenke tožnice (Logatec).

7Podatki spletne strani https://www.google.com/maps za razdaljo med sedežem sodišča (Ljubljana) in sedežem pooblaščenke tožnice (Logatec).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 50 Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2012) - ZPIZ-2 - člen 19, 53, 53/5, 54, 54/1, 54/1-3, 108, 108/2, 111, 111/1, 116, 116/1 Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 12 Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (2004) - ZDSS-1 - člen 71

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.