Jedro

Tožnik je na podlagi računa pred izdajo odločbe o dodelitvi nepovratnih sredstev opravil del plačila, s čemer je prevzel obveznost nakupa. To pa je v nasprotju z zahtevami javnega razpisa.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja je z odločbo o pravici do sredstev št. 33124-75/2010-14 z dne 22. 6. 2011 tožniku odobrila vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev v višini do 17.275,31 EUR za sofinanciranje iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja: ukrep 323: Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja, ki so bila razpisana z Javnim razpisom za ukrep 323: Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja (Uradni list RS, št. 49/2010, v nadaljevanju Javni razpis). Dne 16. 5. 2012 pa je Agencija tožnikov zahtevek za izplačilo sredstev, ki so mu bila odobrena s prej citirano odločbo, zavrnila (izpodbijana odločba).

Javni razpis v točki 6 Opravičeni stroški (3) do (5) določa, da so do podpore upravičeni stroški naložbe, ki so nastali od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev ter da pred datumom vlagatelj ne sme začeti z deli, niti prevzeti nobenih obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev, pri čemer se kot začetek stroška šteje prevzem katerekoli obveznosti upravičenca na račun dodeljenih sredstev (sklenitev pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del). Pri pregledu zahtevka za izplačilo je bilo ugotovljeno, da je tožnik plačal avansni račun podjetja A. d.o.o. z dne 1. 4. 2011, da je torej vlagatelj pred izdajo odločbe o pravici do sredstev prevzel obveznosti. Na podlagi navedenega je prvostopni organ tožnikovo vlogo zavrnil. Tožeča stranka je vložila tožbo v upravnem sporu iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Tožnik je s plačilom avansnega računa rezerviral rženo slamo za kasnejšo dobavo in storitev – pokrivanje ostrešja. Iz splošno znanega izhaja, da je priprava ržene slame vezana na vegetacijo oziroma čas žetve, na katero ni mogoče imeti vpliva ter jo izvesti izven termina žetve. S plačilom avansa še ni bila sklenjena pogodba oziroma prevzeta kakršnakoli obveznosti, kot to navaja prvostopenjski organ. Prav tako tožnik trdi, da prvostopenjski organ ni v celoti obravnaval zahtevka. V obrazcu PRP-09 in prilogah so bile poleg postavke Pokrivanje ostrešja še postavke, ki so obravnavale obnovo stavbnega pohištva in fasade. Ta dela so prav tako bila opravičljivi strošek po Javnem razpisu v vrednosti 6.973,89 EUR, ki bi mu moral biti priznan. Uradna oseba je po vložitvi zahtevka opravila kontrolo naložbe na terenu s priloženo dokumentacijo. Ob kontroli tožnik ni bil seznanjen, da njegov zahtevek zajema po mnenju prvostopenjskega organa neopravičljiv strošek. Če bi bil tožnik s tem seznanjen, bi lahko pravočasno opravil umik zahtevka in plačilo vezal na končni račun po datumu izdaje odločbe ter s tem odpravil dvomljivost. Sodišču predlaga, da odločbo Agencije odpravi ter da se mu povrnejo stroški postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo poudarja, da so bila tožniku z odločbo z dne 22. 6. 2011 odobrena nepovratna sredstva ter da je pred izdajo odločbe o pravici do sredstev prevzel obveznosti in je zato zahtevek v nasprotju z določili 3., 4. in 5. točke poglavja VI. Upravičeni stroški Javnega razpisa, ki med drugim določajo, da pred izdajo odločbe o pravici do sredstev vlagatelj ne sme začeti z deli, niti prevzeti nobenih obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev. Ne glede na razloge, ki jih tožnik navaja (čas vegetacije, priprava ržene slame) zakonodaja jasno določa, da vlagatelj ne sme prevzeti nobenih obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev.

V nadaljnji vlogi tožnik vztraja, da bi ob predhodni seznanitvi s po mnenju agencije neopravičljivimi stroški v zahtevku le-te odpravil s predložitvijo končnega računa. Tožniku je nesprejemljivo, da je kontrolni organ Agencije naložbo fizično pregledal na terenu na osnovi vsebine zahtevka ter podal ugotovitev, da je naložba izvedena in zahtevek skladen.

Tožba ni utemeljena.

Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (Agencija) je zahtevek tožeče stranke za izplačilo sredstev, ki so ji bila odobrena z odločbo o pravici do sredstev, zavrnila s sklicevanjem na 56. člen Zakona o kmetijstvu (ZKme-1), ki v četrtem odstavku določa, da se zavrne zahtevek za izplačilo sredstev, ki je v nasprotju z zahtevami iz predpisov, Javnega razpisa ali odločbe o pravici do sredstev. Tožeča stranka je bila z Javnim razpisom, najkasneje pa ob izdaji odločbe o dodelitvi sredstev z dne 22. 6. 2011 seznanjena s svojimi obveznostmi, ki jih mora izpolnjevati, če želi zadostiti pogojem, navedenim v Javnem razpisu in odločbi o dodelitvi sredstev. Javni razpis v točki VI Upravičeni stroški: točka 3 določa: skladno s 85. členom Uredbe o ukrepih 1., 3., in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 – 2013 v letih 2011 – 2013 (Uredba o PRP) so do podpore upravičeni stroški naložb, ki so nastali od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev do dokončanja naložbe oziroma najkasneje do 30. 6. 2015. V V. točki istega poglavja pa: kot začetek naložbe se skladno s 85. členom Uredbe o PRP šteje prevzem katerekoli obveznosti upravičenca na račun morebitno dodeljenih sredstev (sklenitev pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del). Tožnik je s spornim računom 1. 4. 2011, torej pred izdajo odločbe o dodelitvi nepovratnih sredstev, plačal avansni račun, v katerem je plačal 60 % cene po ponudbi št. PR10/0005 v skupnem znesku 8.754,00 EUR z DDV torej 9.498,09 EUR. Po presoji sodišča je tožnik s tem prevzel obveznost nakupa ržene slame, ki jo je tudi že v pretežnem delu plačal. Sodišče se ne strinja s tožnikom, da ne bi mogel ržene slame, ki ima poseben čas vegetacije, rezervirati na drug način. Javni razpis namreč natančno določa, da se račun mora glasiti na obdobje po izdaji odločbe o dodelitvi sredstev tožniku. Sodišče verjame tožniku, da čas vegetacije pri rženi slami ni vezan na obdobje Javnega razpisa, vendar pa v poslovnem svetu obstajajo različne možnosti, da bi si tožnik željen material rezerviral in da bi se potem nakup izvršil po določenem datumu. Pri tem sodišče pripominja, da gre pri dodeljevanju nepovratnih evropskih sredstev za strogo formalen postopek, ki omogoča transparentno ravnanje s sredstvi. Javni razpis, s katerim je bil tožnik seznanjen, izrecno določa obdobje, v katerem lahko stranke razpisa sprejmejo obveznosti. Tudi kontrole, ki se izvajajo tekom postopka dodeljevanja sredstev, imajo vsaka točno določen kontrolni namen, niso pa namenjene poučevanju strank o morebitnem preoblikovanju njihovih zahtevkov. Zato se sodišče strinja z odločitvijo Agencije, da je bilo potrebno zaradi neupoštevanja določil iz Javnega razpisa in odločbe o dodelitvi sredstev zahtevek za izplačilo tožnika v celoti zavrniti.

Izpodbijani upravni akt je po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.