Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSM sklep I Cp 1276/2016

ECLI:SI:VSMB:2016:I.CP.1276.2016 Civilni oddelek

sprememba tožbe dopustnost spremembe tožbe smotrnost
Višje sodišče v Mariboru
21. december 2016

Povzetek

Sodba se osredotoča na dopustnost zvišanja tožbenega zahtevka za odškodnino, ki ga je tožnik predložil na podlagi izvedenskega mnenja, ki ga prej ni imel. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje napačno zavrnilo zvišanje zahtevka, saj je tožnik utemeljil spremembo na podlagi novih strokovnih ugotovitev, kar je pomembno za pravično ureditev razmerja med strankama. Sodišče je odločilo, da je zvišanje tožbenega zahtevka dopustno, kljub nasprotovanju tožene stranke.
  • Zvišanje tožbenega zahtevka za odškodnino.Ali je dopustno zvišanje tožbenega zahtevka iz naslova odškodnine, ki ga tožnik predloži na podlagi naknadno pridobljenega izvedenskega mnenja?
  • Smotrnost spremembe tožbe.Ali sprememba tožbe, ki bi povzročila spremembo stvarne pristojnosti sodišča, ni smotrna za dokončno ureditev razmerja med pravdnima strankama?
  • Načelo poštenosti v pravdnem postopku.Kako zagotavljati pošteno dokončno ureditev razmerja med pravdnima strankama v primeru zvišanja tožbenega zahtevka?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Dokončna ureditev razmerja med pravdnima strankama mora biti tudi poštena. Zato ne bi bilo prav zavračati zvišanje tožbenega zahtevka iz naslova odškodnine, ki ga tožnik pred okrajnim sodiščem postavi najprej nizko, iz naknadno pridobljenega izvedenskega mnenja pa izhaja velika verjetnost, da bi pravična odškodnina lahko bila mnogo višja, o kakršni razsojajo okrožna sodišča.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sprememba tožbe z dne 5. 9. 2016 z zvišanjem tožbenega zahtevka na 54.555,00 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi dopusti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je opravilo pretežen del pravdnega postopka za odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo. Po vloženi tožbi 17. 3. 2015 je pridobilo izvedenski mnenji izvedenca prometne in izvedenca medicinske stroke ter opravilo tri naroke za glavno obravnavo. Pred zadnjim narokom 26. 10. 2016 je tožnik 11. 10. 2016 zvišal tožbeni zahtevek za nepremoženjsko škodo s prvotnega zneska 19.000,00 EUR na 54.000,00 EUR. Zahtevek iz naslova premoženjske škode 555,00 EUR je ostal nespremenjen. Toženka se s spremembo tožbe ni strinjala, sodišče prve stopnje pa spremembe tožbe - zvišanja zahtevka ni dopustilo, ker bi prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča in ker sprememba ne temelji na okoliščinah, ki bi nastopile po vložitvi tožbe, niti se niso bistveno spremenile ekonomske razmere, ki bi vplivale na višino odškodnine.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se je tožnik pravočasno pritožil. Navaja, da je zvišanje podal na podlagi strokovnih ugotovitev izvedenca medicinske stroke, ki mu prej še niso bile znane. Ob predlogu dokaza z izvedencem si je pridržal pravico tožbeni zahtevek spremeniti po višini. Meni, da izpodbijani sklep krši načelo ekonomičnosti in pospešitve pravdnega postopka. Dopustitev spremembe tožbe je pomembna za dokončno ureditev razmerja med pravdnima strankama, saj bi sicer tožnik moral za razliko vložiti posebno tožbo. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da zvišanje tožbenega zahtevka dopusti.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Zvišanje tožbenega zahtevka je sprememba tožbe v smislu drugega odstavka 184. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ker je bila tožba že vročena toženi stranki, je po prvem odstavku 185. člena ZPP za spremembo potrebno soglasje tožene stranke, ki ga lahko nadomesti sklep sodišča, če je podan razlog smotrnosti za dokončno ureditev razmerja med pravdnima strankama. Po drugem stavku prvega odstavka 185. člena ZPP se šteje, da sprememba tožbe ni smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, če bi zaradi tega prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča. Gre le za domnevo, ki jo je mogoče tudi izpodbijati, zato zvišanje tožbenega zahtevka, ki bi imelo za posledico spremembo stvarne pristojnosti sodišča, ni izključena. Dokončna ureditev razmerja med pravdnima strankama mora biti tudi poštena. Zato ne bi bilo prav zavračati zvišanje tožbenega zahtevka iz naslova odškodnine, ki ga tožnik pred okrajnim sodiščem postavi najprej nizko, iz naknadno pridobljenega izvedenskega mnenja pa izhaja velika verjetnost, da bi pravična odškodnina lahko bila mnogo višja, o kakršni razsojajo okrožna sodišča. Namen pogojev za dopustnost spremembe tožbe je v pospešitvi postopka, vendar ne v preprečitvi oškodovancu doseči pravično odškodnino, kar bi nasprotovalo celo ustavni pravici do sodnega varstva. Pritožbeno sodišče meni, da sporno zvišanje tožbenega zahtevka dopušča že smotrnost za dokončno, pravično ureditev razmerja med pravdnima strankama, kljub nasprotovanju tožene stranke.

5. Tožnik ves čas od vložitve tožbe za plačilo 19.555,00 EUR uveljavlja denarno odškodnino iz iste dejanske in pravne podlage. Že v tožbi je napovedal spremeniti tožbeni zahtevek po pridobitvi izvedenskega mnenja, kar je nato tudi storil. Sodišče prve stopnje ima prav, da je izvedensko mnenje dokaz, ki naj dokazuje trditve strank, vendar je potrebno upoštevati visoko strokovno znanje izvedencev medicinske stroke in laičnost tožnika (oziroma vsake povprečne stranke), ki lahko šele na podlagi izvedenskega mnenja postavi realen tožbeni zahtevek. Posamezen oškodovanec lahko opis svojih telesnih in duševnih bolečin ter strahu poda le subjektivno, medtem ko jih izvedenci podajo bolj objektivno, po enakih kriterijih v večjem številu obdelanih primerov. Pridobitev takšnega izvedenskega mnenja je zato hkrati predstavljala okoliščino iz 186. člena ZPP, ki je nastala po vložitvi tožbe, na podlagi katere lahko tožnik iz iste dejanske podlage uveljavlja višji denarni znesek, brez privolitve tožene stranke. Tožniku je treba omogočiti, da sodišče v poštenem sojenju, za primer celotnega temelja njegovega zahtevka, odloča o odškodnini vse v okviru zvišanega tožbenega zahtevka 54.555,00 EUR.

6. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo določbi prvega odstavka 185. člena ZPP in 186. člena ZPP, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče, ki je kršitev lahko samo odpravilo, je zato po prvem odstavku 354. člena ZPP, v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je spremembo tožbe dopustilo.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia