Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dokončna ureditev razmerja med pravdnima strankama mora biti tudi poštena. Zato ne bi bilo prav zavračati zvišanje tožbenega zahtevka iz naslova odškodnine, ki ga tožnik pred okrajnim sodiščem postavi najprej nizko, iz naknadno pridobljenega izvedenskega mnenja pa izhaja velika verjetnost, da bi pravična odškodnina lahko bila mnogo višja, o kakršni razsojajo okrožna sodišča.
Pritožbi se ugodi in se sprememba tožbe z dne 5. 9. 2016 z zvišanjem tožbenega zahtevka na 54.555,00 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi dopusti.
1. Sodišče prve stopnje je opravilo pretežen del pravdnega postopka za odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo. Po vloženi tožbi 17. 3. 2015 je pridobilo izvedenski mnenji izvedenca prometne in izvedenca medicinske stroke ter opravilo tri naroke za glavno obravnavo. Pred zadnjim narokom 26. 10. 2016 je tožnik 11. 10. 2016 zvišal tožbeni zahtevek za nepremoženjsko škodo s prvotnega zneska 19.000,00 EUR na 54.000,00 EUR. Zahtevek iz naslova premoženjske škode 555,00 EUR je ostal nespremenjen. Toženka se s spremembo tožbe ni strinjala, sodišče prve stopnje pa spremembe tožbe - zvišanja zahtevka ni dopustilo, ker bi prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča in ker sprememba ne temelji na okoliščinah, ki bi nastopile po vložitvi tožbe, niti se niso bistveno spremenile ekonomske razmere, ki bi vplivale na višino odškodnine.
2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se je tožnik pravočasno pritožil. Navaja, da je zvišanje podal na podlagi strokovnih ugotovitev izvedenca medicinske stroke, ki mu prej še niso bile znane. Ob predlogu dokaza z izvedencem si je pridržal pravico tožbeni zahtevek spremeniti po višini. Meni, da izpodbijani sklep krši načelo ekonomičnosti in pospešitve pravdnega postopka. Dopustitev spremembe tožbe je pomembna za dokončno ureditev razmerja med pravdnima strankama, saj bi sicer tožnik moral za razliko vložiti posebno tožbo. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da zvišanje tožbenega zahtevka dopusti.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Zvišanje tožbenega zahtevka je sprememba tožbe v smislu drugega odstavka 184. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ker je bila tožba že vročena toženi stranki, je po prvem odstavku 185. člena ZPP za spremembo potrebno soglasje tožene stranke, ki ga lahko nadomesti sklep sodišča, če je podan razlog smotrnosti za dokončno ureditev razmerja med pravdnima strankama. Po drugem stavku prvega odstavka 185. člena ZPP se šteje, da sprememba tožbe ni smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, če bi zaradi tega prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča. Gre le za domnevo, ki jo je mogoče tudi izpodbijati, zato zvišanje tožbenega zahtevka, ki bi imelo za posledico spremembo stvarne pristojnosti sodišča, ni izključena. Dokončna ureditev razmerja med pravdnima strankama mora biti tudi poštena. Zato ne bi bilo prav zavračati zvišanje tožbenega zahtevka iz naslova odškodnine, ki ga tožnik pred okrajnim sodiščem postavi najprej nizko, iz naknadno pridobljenega izvedenskega mnenja pa izhaja velika verjetnost, da bi pravična odškodnina lahko bila mnogo višja, o kakršni razsojajo okrožna sodišča. Namen pogojev za dopustnost spremembe tožbe je v pospešitvi postopka, vendar ne v preprečitvi oškodovancu doseči pravično odškodnino, kar bi nasprotovalo celo ustavni pravici do sodnega varstva. Pritožbeno sodišče meni, da sporno zvišanje tožbenega zahtevka dopušča že smotrnost za dokončno, pravično ureditev razmerja med pravdnima strankama, kljub nasprotovanju tožene stranke.
5. Tožnik ves čas od vložitve tožbe za plačilo 19.555,00 EUR uveljavlja denarno odškodnino iz iste dejanske in pravne podlage. Že v tožbi je napovedal spremeniti tožbeni zahtevek po pridobitvi izvedenskega mnenja, kar je nato tudi storil. Sodišče prve stopnje ima prav, da je izvedensko mnenje dokaz, ki naj dokazuje trditve strank, vendar je potrebno upoštevati visoko strokovno znanje izvedencev medicinske stroke in laičnost tožnika (oziroma vsake povprečne stranke), ki lahko šele na podlagi izvedenskega mnenja postavi realen tožbeni zahtevek. Posamezen oškodovanec lahko opis svojih telesnih in duševnih bolečin ter strahu poda le subjektivno, medtem ko jih izvedenci podajo bolj objektivno, po enakih kriterijih v večjem številu obdelanih primerov. Pridobitev takšnega izvedenskega mnenja je zato hkrati predstavljala okoliščino iz 186. člena ZPP, ki je nastala po vložitvi tožbe, na podlagi katere lahko tožnik iz iste dejanske podlage uveljavlja višji denarni znesek, brez privolitve tožene stranke. Tožniku je treba omogočiti, da sodišče v poštenem sojenju, za primer celotnega temelja njegovega zahtevka, odloča o odškodnini vse v okviru zvišanega tožbenega zahtevka 54.555,00 EUR.
6. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo določbi prvega odstavka 185. člena ZPP in 186. člena ZPP, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče, ki je kršitev lahko samo odpravilo, je zato po prvem odstavku 354. člena ZPP, v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je spremembo tožbe dopustilo.