Jedro

Po določbi prvega odstavka 104. člena ZPP morajo stranke v postopku vlagati vloge v slovenskem jeziku ali v jeziku narodne skupnosti, ki je pri sodišču v uradni rabi. Pritožba (žalba 2*) upnika ni bila sestavljena v slovenskem jeziku ali v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi. Zato je sodišče prve stopnje v skladu z določbo drugega odstavka 104. člena ZPP pravilno ravnalo po določbah 108. člena ZPP, ki veljajo za nerazumljive vloge in zahtevalo od upnika, da vlogo popravi tako, da bo sestavljena v slovenskem jeziku; torej tako, da jo bo mogoče obravnavati. Sodišče upnika ni pozvalo, naj predloži prevod sporne pritožbe, zakon namreč stranki tega ne nalaga, ampak le, da vlogo popravi. Stroški za prevod listine oz. prevod vloge torej niso (bili) za pravdo potebni stroški in torej tudi ne stroški, ki bi se v skladu z določbo 171. člena ZPP v primeru, če bi bil toženec oproščen plačila stroškov postopka, izplačali iz sredstev sodišča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo upnika z dne 25.9.2000, ki jo je prejelo 2.10.2000, ker je le-ta v določenem roku ni popravil tako, da bi bila sestavljena v slovenskem jeziku.

Zoper tak sklep se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka pravočasno pritožuje upnik. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo odločiti o zadevi za katero je pristojno višje sodišče. Poleg tega bi moralo sodišče najprej odločiti o upnikovem predlogu za oprostitev plačila stroškov postopka. S tem je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 169. člena ZPP, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sklepa. Po določbi 171. člena ZPP se v primeru, ko je stranka popolnoma oproščena plačila stroškov postopka, izplačajo iz sredstev sodišča predujmi za stroške prič, izvedencev, tolmačev... Na podlagi 62. člena Ustave RS in splošno veljavnih načel mednarodnega prava (vzajemnost) ima upnik pravico v postopku pred sodiščem uporabljati svoj jezik - srbski jezik. Pritožnik povzema določbo 49. člen Ustave ZR Jugoslavije. V nadaljevanju pa navaja, da je enaka praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, saj zavrnitev pravne pomoči za revno stranko predstavlja kršitev njene pravice do sodišča. V tem primeru je tak pogoj izpolnjen, saj je upnik že 10 let brez dohodkov. Pritožnik zato predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in da sodišče prve stopnje takoj odloči o njegovem predlogu za oprostitev plačila stroškov postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Smiselno uveljavljani bistveni kršitvi določb postopka iz 8. in 9. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v postopku pred sodiščem prve stopnje nista bili storjeni. Upniku je bila v okviru določb ZPP in Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) oz. ob procesnih pogojih, ki jih določata oba zakona, možnost obravnavanja pred sodiščem dana. Sodišče prve stopnje pa tudi ni kršilo upnikove pravice, da bi v postopku uporabljal svoj jezik. V nadaljevanju bo natančneje pojasnjeno kako lahko v skladu z določbami ZPP stranka izvršuje pravico do uporabe svojega jezika in zakaj ta pravica upniku ni bila kršena. Sodišče prve stopnje tudi ni storilo nobene od ostalih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere sodišče druge stopnje v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti.

Pritožbena navedba, da bi sodišče prve stopnje moralo odločiti o upnikovem predlogu za oprostitev plačila stroškov postopka, je pravilna. Sodišče bo o takšnem predlogu moralo odločiti. Vendar pa dejstvo, da o upnikovem predlogu še ni odločilo, ni vplivalo ali moglo vplivati na pravilnost ali zakonitost izpodbijanega sklepa.

Po določbi 62. člena Ustave RS ima vsakdo pravico, da pri uresničevanju svojih pravic ... ter v postopkih pred državnimi in drugimi organi ... uporablja svoj jezik in pisavo na način, ki ga določa zakon. Glede na določbo 15. člena ZIZ, določa način za uresničevanje te ustavne pravice v izvršilnem postopku ZPP. Pritožnik sicer pravilno opozarja, da smejo stranke v skladu z določbo prvega odstavka 102. člena ZPP v postopku uporabljati svoj jezik, tako da se stranki zagotovi ustno prevajanje... Vendar pa pritožbeno sodišče opozarja, da se omenjena določba nanaša le na postopanje sodišča na narokih in ob drugih ustnih procesnih dejanjih. Ker v obravnavani zadevi naroka ali drugega ustnega procesnega dejanja ni bilo, upniku pravica do uporabe njegovega jezika ni mogla biti kršena.

Po določbi prvega odstavka 104. člena ZPP pa morajo stranke v postopku vlagati tožbe, pritožbe in druge vloge v slovenskem jeziku ali v jeziku narodne skupnosti, ki je pri sodišču v uradni rabi. Sodišča namreč v skladu z določbo prvega odstavka 5. člena Zakona o sodiščih (Ur. l. RS št 19/94) poslujejo v slovenskem jeziku. Pritožba (žalba 2*) upnika, z dne 25.9.2000 ni bila sestavljena v slovenskem jeziku ali v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi. Zato je sodišče prve stopnje v skladu z določbo drugega odstavka 104. člena ZPP pravilno ravnalo po določbah 108. člena ZPP, ki veljajo za nerazumljive vloge in zahtevalo od upnika, da vlogo popravi tako, da bo sestavljena v slovenskem jeziku; torej tako, da jo bo mogoče obravnavati. Sodišče torej upnika ni pozvalo, naj predloži prevod sporne pritožbe, zakon namreč stranki tega ne nalaga; ampak le, da vlogo popravi. Stroški za prevod listine oz. prevod vloge (pritožbe) torej niso (bili) potebni pravdni stroški in zato tudi ne stroški, ki bi se v skladu z določbo 171. člena ZPP v primeru, če bi bil toženec oproščen plačila stroškov postopka, izplačali iz sredstev sodišča. Iz pojasnjenega je torej razvidno, da dejstvo, da sodišče prve stopnje še ni odločilo o upnikovem predlogu za oprostitev plačila stroškov postopka, ni vplivalo ali moglo vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa in torej bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 169. členom ZPP ni podana.

Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da upnik v določenem 8-dnevnem roku, ni popravil svoje vloge tako, da bi bila razumljiva, kar bi moral storiti v skladu s sklepom opr. št. I 2000/13942-7, z dne 16.10.2000, v katerem je bil opozorjen tudi na posledice v smislu določbe četrtega odstavka 108. člena ZPP. Nato pa je v okviru procesnega pooblastila, ki ga sodišču prve stopnje daje določba četrtega odstavka 108. člena ZPP pritožbo upnika pravilno zavrglo. Le če tega ne bi storilo sodišče prve stopnje, bi v skladu z določbo 352. člena ZPP pritožbo zavrglo sodišče druge stopnje.

Ker torej pritožbeni razlogi niso podani, sodišče druge stopnje pa tudi ni našlo nobenega od razlogov na katere pazi po uradni dolžnosti, je v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.