Jedro

Vrhovno sodišče se ne opredeljuje do pritožnikovih navedb, ali gre pri izpodbijanem Sklepu Vlade RS za upravni akt ali ne, saj to za odločitev o predmetni pritožbi ni več pomembno. Pritožnik je namreč v tem upravnem sporu izpodbijal in predlagal odpravo Sklepa Vlade RS, ki pa je bil nadomeščen s Sklepom s spremembah. Zato so prenehali njegovi, s strani pritožnika zatrjevani, učinki oziroma posledice, ki naj bi iz njega izhajale. To pomeni, da tudi če bi pritožnik uspel s pritožbo (ob predpostavki, da bi dejansko šlo za akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu) in bi bila zadeva vrnjena v ponovno odločanje, bi sodišče prve stopnje njegovo tožbo moralo zavreči. Izpodbijani Sklep Vlade RS namreč ne obstaja več, saj ga je nadomestil kasnejši Sklep o spremembah, zato pritožnik za odpravo prvotnega Sklepa Vlade RS nima več pravnega interesa.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom v I. točki izreka na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožnikovo tožbo, ki jo je vložil zoper Sklep o določitvi deležev prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2018 z dne 27. 6. 2018, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 44 z dne 29. 6. 2018 (v nadaljevanju Sklep Vlade RS). Sodišče prve stopnje je ob predhodnem preizkusu ugotovilo, da izpodbijani akt ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, saj Vlada RS s tem sklepom, ki ni posamični akt, temveč je akt _sui generis_, ni odločala o nobeni tožnikovi obveznosti.

2. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper omenjeni sklep vložil pritožbo zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka upravnega spora. Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

**K I. točki izreka**

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali obstaja strankin pravni interes za postopek. Pravni interes se kaže v tem, da bi morebitni uspeh s pravnim sredstvom pomenil določeno pravno korist za stranko oziroma izboljšanje njenega pravnega položaja. V konkretnem primeru bi se izboljšanje tega položaja kazalo, če bi rezultat pritožbenega odločanja privedel do vsebinske obravnave pritožnikove tožbe, za katero se zavzema, in v njej predlagane odprave sklepa Vlade RS z dne 27. 6. 2018, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 44 z dne 29. 6. 2018. 6. Vrhovno sodišče je ob obravnavanju pritožbe ugotovilo, da je bil sklep, ki ga je tožnik izpodbijal s tožbo v upravnem sporu, spremenjen s Sklepom o spremembah Sklepa o določitvi deležev prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2018 z dne 20. 12. 2018, objavljenem v Uradnem listu št. 82 z dne 21. 12. 2018 in ki je začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu dne 22. 12. 2018 (v nadaljevanju Sklep o spremembah). To pa pomeni, da je bila s Sklepom o spremembah nadomeščena celotna vsebina Sklepa Vlade RS z dne 27. 6. 2018, torej tudi v delu, ki se nanaša na pritožnika (odstotni deleži prevzemanja odpadne embalaže za leto 2018 so za pritožnika s Sklepom o spremembah nižji). Ker je bil Sklep Vlade RS tudi v izpodbijanem delu spremenjen, je Vrhovno sodišče pritožnika pozvalo, naj sporoči, ali pri tožbi še vztraja in naj izkaže pravni interes za pritožbo in za odpravo Sklepa Vlade RS, ki je v izpodbijanem delu spremenjen.

7. Pritožnik je v odgovoru na poziv navedel, da gre zgolj za korekcijske spremembe, ki niso bistvene in ne odpravljajo nepravilnosti in nezakonitosti Sklepa Vlade RS ter ponovil svoje navedbe iz tožbe. S tem pa svojega pravnega interesa za pritožbo ni izkazal. 8. Vrhovno sodišče se ne opredeljuje do pritožnikovih navedb, ali gre pri izpodbijanem Sklepu Vlade RS za upravni akt ali ne,1 saj to za odločitev o predmetni pritožbi ni več pomembno. Pritožnik je namreč v tem upravnem sporu izpodbijal in predlagal odpravo Sklepa Vlade RS z dne 27. 6. 2018, ki pa je bil nadomeščen s Sklepom s spremembah z dne 20. 12. 2018. Zato so prenehali njegovi, s strani pritožnika zatrjevani, učinki oziroma posledice, ki naj bi iz njega izhajale. To pomeni, da tudi če bi pritožnik uspel s pritožbo (ob predpostavki, da bi dejansko šlo za akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu) in bi bila zadeva vrnjena v ponovno odločanje, bi sodišče prve stopnje njegovo tožbo moralo zavreči. Izpodbijani Sklep Vlade RS namreč ne obstaja več, saj ga je nadomestil kasnejši Sklep o spremembah, zato pritožnik za odpravo prvotnega Sklepa Vlade RS nima več pravnega interesa. S pritožbo si torej pritožnik ne more izboljšati svojega pravnega položaja, saj predmet upravnega spora ni bila sprememba Sklepa Vlade RS, zato so tudi pritožnikove navedbe v tej smeri neupoštevne.

9. Po navedenem pritožnik nima več pravnega interesa niti za pritožbo, saj z njo ne more doseči izboljšanja svojega pravnega položaja. Vrhovno sodišče jo je zato zavrglo (prvi in četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

10. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Na tem mestu Vrhovno sodišče zgolj še pripominja, da so tudi pritožnikove navedbe v tej smeri kontradiktorne in nedosledne, saj mestoma sam navaja, da izpodbijani Sklep Vlade RS ni posamični upravni akt, temveč, da je akt sui generis, s katerim Vlada RS ne določi obveznosti posameznih subjektov, temveč le zagotovi podatke za nadaljnji postopek (npr. prvi odstavek na stran 4 odgovora na poziv).