Jedro

Revidenta v reviziji nista navedla konkretnega pravnega vprašanja, glede katerega pričakujte odločitev Vrhovnega sodišča, zato njena dovoljenost po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazana.

Za izkazanost zelo hudih posledic izpodbijanega akta (3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1) bi morala revidenta obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanju zelo hude, in to tudi izkazati.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožnikov zoper sklep in odločbo Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Ljubljana, št. 02112-464/2013-11 z dne 26. 11. 2014. Z navedenim sklepom in odločbo so bili zahtevki tožeče stranke združeni v en postopek, odpravljena je bila v ponovljenem postopku izdana odločba in odločeno: da se kot urejen evidentira del meje med tam navedenimi zemljišči; da se evidentira izravnani del meje med tam navedenimi zemljišči; da se evidentirajo spremembe v postopku evidentiranja parcelacije (ukinejo tam navedeni parceli in na novo vpišejo tam navedene parcele); da se za stavbe ... in ... evidentira zemljišče pod vsako stavbo v tam navedeni površini, ugotovi skupna površina vsake stavbe v tam navedeni površini in se evidentira dejanska raba vsake od stavb. Pritožbo tožnikov zoper prvostopenjski akt je pritožbeni organ zavrnil z odločbo, št. 3532-2/2015-2 MHŠ z dne 5. 11. 2015. 2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje sta tožnika (v nadaljevanju revidenta) vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicujeta na vse tri točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavljata revizijska razloga iz prvega odstavka 85. člena ZUS-1. Predlagata razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Podrejeno predlagata spremembo izpodbijane sodbe. Zahtevata plačilo stroškov postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6. V obravnavani zadevi se izpodbijani akt ne glasi na denarno vrednost, saj v tem aktu pravica oziroma obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre namreč le pri pravici do prejema določenega zneska in pri obveznosti plačati določen znesek. Zato pogoj za dovoljenost revizije po citirani določbi ZUS-1 ni izpolnjen.1 Navedba revidentov, da znaša le vrednost stanovanjske hiše, ki je ena od osmih nepremičnin, ki so bile predmet urejanja, več kot 110.000,00 EUR, glede na jasno zakonsko besedilo, na drugačno odločitev ne vpliva.

7. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločilo. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča.2 Teh zahtev pa revidenta nista izpolnila.

8. V reviziji nista navedla konkretnega pravnega vprašanja, glede katerega pričakujte odločitev Vrhovnega sodišča. Iz njune navedbe: "da naj bi šlo za vprašanje vloge in pooblastil geodeta v upravnem postopku določanja urejene parcelne meje in njegovih pooblastil v postopku in obenem za vprašanje funkcije in pooblastil upravnega organa, ki vodi postopek določanja urejene parcelne meje ter razmejitve vloge in pooblastil med njima" ni jasno razvidno, katero je tisto pomembno pravno vprašanje, ki zahteva vsebinsko obravnavo revizije. Iz teh in ostalih navedb je mogoče sklepati, da se revidenta ne strinjata s postopkom in ravnanjem geodeta ter upravnega organa. Zato jima je treba na tem mestu pojasniti, da procesna vprašanja upravnega postopka in s tem povezana presoja pravilnosti tega postopka sama zase niso predmet revizijske presoje. Presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta namreč ni revizijski razlog v smislu 85. člena ZUS-13, saj se v postopku revizije ne presojajo kršitve pravil upravnega postopka, temveč zgolj kršitve materialnega prava in pravil ZUS-1. Zato revizije ni mogoče dovoliti na podlagi vprašanja, ki se nanaša na pravilnost upravnega postopka.4

9. Revidenta tudi nista izkazala izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, to je zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta.

10. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010) bi morala revidenta obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanju zelo hude, in to tudi izkazati.

11. Revidena sta navedla le, da na nepremičninah stojita stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje, zaradi česar je pravilna katastrska ureditev podatkov njunih nepremičnin zanju velikega pomena. Navajata, da odločitev, ki jo izpodbijata, posega v njuno ustavno pravico do zasebne lastnine in razpolaganja s predmetom lastninske pravice ter da imajo kršitve materialnih in procesnih določb v upravnem postopku in pred sodiščem zanju zelo hude posledice. S to navedbo pa nista izpolnila niti svojega trditvenega bremena. Na podlagi teh navedb ni jasno, kaj konkretno je zelo huda posledica izpodbijanega akta, in zakaj je ta zanju zelo huda. Samo pavšalna navedba o posegu v ustavno pravico do zasebne lastnine pa za izkazanost zelo hudih posledic tudi ne zadošča. 12. Ker pogoji za dovoljenost revizije niso izkazani, jo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

13. Revidenta z revizijo nista uspela, zato sama trpita svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Enako sklepi Vrhovnega sodišča: X Ips 100/2008, X Ips 233/2008, X Ips 115/2009, X Ips 407/2009, X Ips 264/2009, X Ips 494/2009, X Ips 503/2010, X Ips 182/2011 in drugi. 2 Primerjaj s sklepi Vrhovnega sodišča: X Ips 286/2008, X Ips 189/2009, X Ips 423/2012, X Ips 302/2013, X Ips 360/2013 in X Ips 86/2015. 3 Tako Vrhovno sodišče že v sodbi X Ips 1233/2004 z dne 24. 5. 2007 in nadaljnji sodni praksi. 4 O tem Vrhovno sodišče npr. v sklepu X Ips 368/2014 z dne 23. 3. 2016.