Jedro

Sodišče prve stopnje je v izrečeni pogojni obsodbi določilo poseben pogoj, ki se nanaša na obveznost obtoženca, da v določenem roku po pravnomočnosti sodbe plača posameznim oškodovancem zneske, ki so zajeti v krivdoreku; pri tem pa o premoženjskopravnih zahtevkih teh oškodovancev v delu, ki je povezan z določitvijo posebnega pogoja, sploh ni odločilo (točki II in III izreka). Določitev posebnega pogoja v izrečeni pogojni obsodbi mora imeti svoj pravni temelj v odločbi o ugoditvi oškodovančevemu premoženjskopravnemu zahtevku oziroma v nekem drugem pravnomočnem in izvršljivem pravnem temelju. S tem, ko je sodišče prve stopnje v izrečeni pogojni obsodbi določilo poseben pogoj, da obtoženi povrne škodo oškodovancem, hkrati pa ni odločilo o pravnem temelju obtoženčeve plačilne obveznosti v navedenih zneskih, je izrek nerazumljiv, kar pomeni, da je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka člena 371 ZKP. Navedeno bi terjalo razveljavitev prvostopenjske sodbe po uradni dolžnosti, upoštevaje dejstvo, da nihče od upravičencev (predvsem državni tožilec, ki bi moral imeti interes za vložitev tovrstne pritožbe) ni vložil pritožbe v tem delu, vendar je tovrsten preizkus po določbi prvega odstavka člena 383 ZKP izključen.

Popravlja se lahko le pisno izdelana sodba, ne pa njen izvirnik, saj se vsebinske napake in pomanjkljivosti sodbe v izvirniku lahko odpravijo le v postopku na podlagi vloženih pravnih sredstev. Sklep opr. št. I K 44026/2017, z dne 8. 9. 2020, s katerim je sodišče prve stopnje saniralo pomanjkljivosti v izreku izvirnika sodbe, ne predstavlja popravnega sklepa po členu 365 ZKP, pač pa odločitev, za katero prvostopenjsko sodišče ni bilo pristojno. Vendar iz razloga, navedenega v točki 5 te odločbe, sodišče druge stopnje v to odločitev ni moglo posegati, predmetni sklep pa je postal pravnomočen in kljub svoji nezakonitosti z dejanskim učinkom poprave izvirnika prvostopenjske sodbe.

Procesnopravno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, da bi z naložitvijo plačilne obveznosti obtožencu v višjem znesku v okviru premoženjskopravnega zahtevka A. A. zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 9. točki prvega odstavka člena 371 ZKP; za to kršitev bi šlo, če bi sodišče po uradni dolžnosti samo spremenilo znesek pridobljene protipravne premoženjske koristi v škodo obtoženca v krivdoreku (v primeru sprejema predloženega sporazuma o priznanju krivde pa bi ravnalo tudi v nasprotju z določbo 2. točke drugega odstavka člena 450č ZKP v zvezi s 3. točko prvega odstavka člena 285c ZKP). O premoženjskopravnem zahtevku namreč sodišče odloča res v povezavi s krivdorekom kot ugotovitvijo protipravnega ravnanja, nastanka škode in njune medsebojne vzročne zveze ter krivde povzročitelja škode, o višini nastale škode pa v skladu z določbami materialne in procesne civilne zakonodaje, to je na podlagi dokazov, ki jih predloži škodni upravičenec, in to tudi v delu, ki morebiti presega znesek, katerega zatrjuje tožilstvo v obtožnem aktu.

Izrek

I. Pritožbi oškodovanca A. A. se ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o premoženjskopravnem zahtevku glede tega oškodovanca spremeni tako, da je obtoženi B. B. dolžan oškodovancu A. A. plačati znesek 1.010,00 EUR, s presežkom premoženjskopravnega zahtevka pa se oškodovanca A. A. napoti na pot pravde.

II. Pritožba oškodovanke C. C. se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijana sodba v nespremenjenih delih potrdi.

III. Oškodovanko C. C. se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kranju je z izpodbijano sodbo (v zvezi s "popravnim" sklepom istega sodišča z dne 8. 9. 2020) spoznalo obtoženega B. B. za krivega, da je storil nadaljevano kaznivo dejanje poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1 v zvezi s 54. členom KZ-1 in mu na podlagi členov 57 in 58 KZ -1 izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je po prvem odstavku 228. člena KZ-1 določilo zaporno kazen šestih mesecev in preizkusno dobo treh let pod nadaljnjim posebnim pogojem, da v roku treh let po pravnomočnosti sodbe plača oškodovancem določno navedene zneske, med njimi A. A. znesek 510,00 EUR in C. C. znesek 535,95 EUR. Na podlagi drugega odstavka člena 105 ZKP je odločilo, da je obtoženi oškodovancem dolžan plačati posamične zneske, zajete v posebnem pogoju, s presežki priglašenih premoženjskopravnih zahtevkov pa jih je napotilo na pot pravde. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP je sodišče obtoženca oprostilo stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2. Zoper navedeno sodbo sta vložila pritožbi oškodovanec A. A. in oškodovanka C. C., oba zaradi odločbe o premoženjskopravnem zahtevku. Oškodovanec A. A. je predlagal, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v odločbi o premoženjskopravnem zahtevku spremeni tako, da obtožencu določi obveznost plačila njegovega premoženjskopravnega zahtevka v skupnem znesku 1.010,00 EUR, oškodovanka C. C. pa je predlagala ugoditev pritožbi in spremembe izpodbijane sodbe tako, da se obtožencu naloži plačilo njenega premoženjskopravnega zahtevka tudi v delu, ki se nanaša na zakonite zamudne obresti, in sicer od 15. 1. 2016 dalje do plačila, ob tem pa je zahtevala tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3. Na pritožbi obeh oškodovancev je odgovorila obtoženčeva zagovornica, odvetnica mag. E. E., in predlagala njuno zavrnitev.

4. Sodišče druge stopnje po proučitvi pritožbenih navedb, razlogov izpodbijane sodbe ter podatkov spisa ugotavlja, da je sodišče prve stopnje o premoženjskopravnem zahtevku A. A. odločilo v nasprotju z zakonom, kar je terjalo spremembo izpodbijane sodbe v delu, ki se nanaša na odločbo o premoženjskopravnem zahtevku glede tega oškodovanca; pritožba oškodovanke C. C. pa ni utemeljena.

5. Iz zapisnika o o naroku za izrek kazenske sankcije izhaja, da je sodišče prve stopnje v izrečeni pogojni obsodbi določilo poseben pogoj, ki se nanaša na obveznost obtoženca, da v določenem roku po pravnomočnosti sodbe plača posameznim oškodovancem zneske, ki so zajeti v krivdoreku; pri tem pa o premoženjskopravnih zahtevkih teh oškodovancev v delu, ki je povezan z določitvijo posebnega pogoja, sploh ni odločilo (list. št. 429; točki II in III izreka). Določitev posebnega pogoja v izrečeni pogojni obsodbi mora imeti svoj pravni temelj v odločbi o ugoditvi oškodovančevemu premoženjskopravnemu zahtevku1 oziroma v nekem drugem pravnomočnem in izvršljivem pravnem temelju. S tem, ko je sodišče prve stopnje v izrečeni pogojni obsodbi določilo poseben pogoj, da obtoženi povrne škodo oškodovancem, hkrati pa ni odločilo o pravnem temelju obtoženčeve plačilne obveznosti v navedenih zneskih, je izrek nerazumljiv, kar pomeni, da je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka člena 371 ZKP. Navedeno bi terjalo razveljavitev prvostopenjske sodbe po uradni dolžnosti, upoštevaje dejstvo, da nihče od upravičencev (predvsem državni tožilec, ki bi moral imeti interes za vložitev tovrstne pritožbe) ni vložil pritožbe v tem delu, vendar je tovrsten preizkus po določbi prvega odstavka člena 383 ZKP izključen.

6. Pritožbeno sodišče sicer pojasnjuje, da se določba člena 365 ZKP nanaša na situacije, ko je v pisnem odpravku sodbe, ki je bila vročena upravičencem, prišlo do različnih formalnih napak in pomanjkljivosti ali celo do vsebinske neskladnosti z njenim izvirnikom – to je s sodbo v zapisniku o naroku, na katerem je bila izdana in razglašena; popravlja se lahko le pisno izdelana sodba, ne pa njen izvirnik, saj se vsebinske napake in pomanjkljivosti sodbe v izvirniku lahko odpravijo le v postopku na podlagi vloženih pravnih sredstev2. Sklep opr. št. I K 44026/2017, z dne 8. 9. 2020, s katerim je sodišče prve stopnje saniralo pomanjkljivosti v izreku izvirnika sodbe, ne predstavlja popravnega sklepa po členu 365 ZKP, pač pa odločitev, za katero prvostopenjsko sodišče ni bilo pristojno. Vendar iz razloga, navedenega v točki 5 te odločbe, sodišče druge stopnje v to odločitev ni moglo posegati, predmetni sklep pa je postal pravnomočen in kljub svoji nezakonitosti z dejanskim učinkom poprave izvirnika prvostopenjske sodbe.

7. Sodišče prve stopnje je na predobravnavnem naroku sprejelo sporazum o priznanju krivde potem, ko sta oba oškodovanca, A. A. in C. C., v preiskavi, ko sta bila zaslišana kot priči, ter v fazi razpisa predobravnavnega naroka na poziv sodišča, priglasila premoženjskopravna zahtevka. A. A. je priglasil znesek iz naslova plačila akontacije za neizvedeni izlet v višini 1.020,00 EUR ter škodo iz naslova plačanih potnih stroškov, članarine za ..., poštnih in drugih stroškov ter vinjete v zvezi z obtoženčevim ravnanjem, pri čemer je svojemu zahtevku priložil tudi listinska dokazila o plačilu zneska akontacije 500,00 EUR in 510,00 EUR (list. št. 325; priloga C 9 do C 12; list. št. 415). C. C. je priglasila znesek iz naslova plačila akontacije za neizvedeni izlet v višini 535,95 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 7. 12. 2015 do plačila, svojemu zahtevku pa je priložila listinsko dokazilo o plačilu akontacije v višini 535,95 EUR (list. št. 319; list. št. 406; priloga C 52).

8. Na naroku za izrek kazenske sankcije je prvostopenjsko sodišče, med drugim, v dokazne namene prebralo listine, ki se nanašajo na priglašene premoženjskopravne zahtevke oškodovancev A. A. in C. C. (list. št. 424); na predobravnavnem naroku obtoženi sicer ni bil opozorjen, da ob priznanju krivde lahko pripozna premoženjskopravne zahtevke oškodovancev (list. št. 420; določba četrtega odstavka člena 285c ZKP).

9. Kritika pritožnika oškodovanca A. A., da je sodišče o njegovem premoženjskopravnem zahtevku odločilo v nasprotju z določbami Obligacijskega zakonika, ki se nanašajo na podlago odgovornosti za povračilo škode in vrsto škode (131. in 132. člen Obligacijskega zakonika; Uradni list RS, št. 97/07, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju OZ), je upravičena. S krivdorekom obtožencu za očitano kaznivo dejanje je sodišče prve stopnje ugotovilo njegovo odgovornost za škodo, ki je oškodovancu A. A. nastala iz naslova obtoženčevega ravnanja v obliki zmanjšanja premoženja kot navadna škoda, o znesku le-te pa je odločilo v nasprotju z listinami, katere je predložil oškodovanec že, ko je bil zaslišan kot priča v preiskavi in ki izkazujejo nastanek škode v skupnem znesku 1.010,00 EUR (zlasti priloge C 9 do C 12 v zvezi s prilogami pritožbe na list. št. 464).3

10. Procesnopravno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča v točki 10 obrazložitve izpodbijane sodbe, da bi z naložitvijo plačilne obveznosti obtožencu v višjem znesku v okviru premoženjskopravnega zahtevka A. A. zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 9. točki prvega odstavka člena 371 ZKP; za to kršitev bi šlo, če bi sodišče po uradni dolžnosti samo spremenilo znesek pridobljene protipravne premoženjske koristi v škodo obtoženca v krivdoreku (v primeru sprejema predloženega sporazuma o priznanju krivde pa bi ravnalo tudi v nasprotju z določbo 2. točke drugega odstavka člena 450 č ZKP v zvezi s 3. točko prvega odstavka člena 285c ZKP). O premoženjskopravnem zahtevku namreč sodišče odloča res v povezavi s krivdorekom kot ugotovitvijo protipravnega ravnanja, nastanka škode in njune medsebojne vzročne zveze ter krivde povzročitelja škode, o višini nastale škode pa v skladu z določbami materialne in procesne civilne zakonodaje, to je na podlagi dokazov, ki jih predloži škodni upravičenec, in to tudi v delu, ki morebiti presega znesek, katerega zatrjuje tožilstvo v obtožnem aktu.

11. Prvostopenjsko sodišče se je pri odločitvi o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanke C. C. utemeljeno oprlo na določbo člena 378 OZ, ki se nanaša na čas dolžnikove zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti, in upravičeno, glede na s strani C. C. predložene podatke, ki so bili vpogledani na naroku za izrek kazenske sankcije, ocenilo, da bi ugotavljanje časa nastanka obtoženčeve zamude in s tem začetek teka zakonskih zamudnih obresti pretirano zavleklo kazenski postopek; oškodovanka je namreč do naroka za izrek kazenske sankcije vložila le dokument, ki izkazuje nastanek škode v višini 535,95 EUR, v ničemer pa časa nastanka dolžnikove zamude (priloga C 52). Tudi pritožbi priložena dokumentacija (priloge C 53 do C 57), ne glede na določbo četrtega odstavka člena 369 ZKP, ki od pritožnika terja pojasnilo, zakaj nov dokaz prilaga šele v pritožbi, pa zaenkrat ne potrjuje pritožbenega zaključka, da je dolžnik prišel v zamudo dne 15. 1. 2016, ampak kvečjemu dne 18. 6. 2016, ko mu je bil vročen sklep o izvršbi opr. št. VL 56750/2016 Okrajnega sodišča v Ljubljani. Sodišče druge stopnje še pripominja, da pritožbi oškodovanke C. C. priložena dokumentacija tudi nakazuje, da je prvostopenjsko sodišče o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanke, ki se nanaša na znesek 535,95 EUR, odločilo kljub temu, da je C. C. že v letu 2016 razpolagala z izvršilnim naslovom za isto terjatev.

12. Upoštevaje predhodno navedeno je pritožbeno sodišče, smiselno na podlagi pooblastila iz prvega odstavka člena 394 ZKP, ugodilo pritožbi oškodovanca A. A. in spremenilo izpodbijano sodbo v odločbi o premoženjskopravnem zahtevku glede tega oškodovanca tako, da je obtožencu naložilo plačilo skupnega zneska 1.010,00 EUR (dodatno torej še 500,00 EUR) v korist A. A. in ga s presežkom njegovega premoženjskopravnega zahtevka napotilo na pot pravde, pritožbo oškodovanke C. C. pa je zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenih delih prvostopenjsko sodbo potrdilo (člen 391 ZKP).

13. Oškodovanka C. C. s pritožbo ni uspela, zato ni podana pravna podlaga za povrnitev stroškov, ki so nastali z njeno vložitvojo; bi pa morala plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka (Zakon o sodnih taksah; Uradni list RS št. 37/08, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZST-1; v zvezi s Tarifno številko 74013). Ob izostanku potrebnih podatkov pa je sodišče druge stopnjo C. C. plačila pritožbenih stroškov oprostilo.

1 I. Bele: Kazenski zakonik s komentarjem, Splošni del, GV Založba, Ljubljana 2001, stran 336. 2 Mag. Š. Horvat: Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 766 in 767, točka 1. 3 Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-652/16-17, z dne 21. 1. 2019, točka 7 obrazložitve.