Jedro

Neizkazan je tudi očitek o skorumpiranosti javne dražbe z dne 17. 10. 2019. Ta ni samo nesubstanciran, ampak iz podatkov v spisu izhaja, da je sodnica odredbo o prodaji nepremičnine na prvi javni dražbi na podlagi dolžničinega predloga za odlog izvršbe v preteklosti že dvakrat preklicala. Javni dražbi, razpisani za dan 13. 3. 2019 in 5. 7. 2019, tako nista bili izvedeni, dolžnica pa v vmesnem času zagotovil, da bo dolg poravnala, ni uresničila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. S sklepom citiranim v uvodu je predsednik Okrajnega sodišča v Mariboru zavrnil zahtevo dolžnice za izločitev okrajne sodnice K.D..

2. Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožuje dolžnica. V laični pritožbi navaja, da je bilo pri sojenju spregledano, da je stanovanje več kot 25 let redno in vestno odplačevala ter da jo je upnica spravila v zmoto. Nakazila upnici niso bila pregledana, o že plačanih zneskih ni bila pravilno obveščena, stanje dolga ni bilo razjasnjeno. Odločbe v izvršilnem postopku niso bile razumljive. Predsedniku očita, da s sodnico, o izločitvi katere je odločil, pije kavo. Na podlagi oddaj meni, da na Okrajnem sodišču v Mariboru niso pošteni. Trdi, da upnica s pomočjo sodnikov izvaja zakon močnejšega nad poštenimi državljani. Dražba je bila skorumpirana, stanovanje pa prodano že mesec dni pred dražbo, za polovico cene, ki jo je zanj plačala. Zahteva soočenje s sodnico v izvršilnem postopku in upnico ter se smiselno zavzema za ugoditev pritožbi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu s četrtim odstavkom 72. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) mora stranka, ki zahteva izločitev sodnika, navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo.

5. Sodišče druge stopnje se strinja s presojo predsednika okrajnega sodišča, da dolžničina trditvena podlaga ne ustvarja dvoma v nepristranskost sodnice in da obstoj odklonitvenega razloga (6. točka 70. člena ZPP), ki narekuje izločitev sodnice, ni izkazan. Razlog za izločitev namreč ne morejo biti sprejete odločitve sodnice v zadevi, s katerimi se dolžnica ne strinja, niti domnevne nepravilnosti in kršitve, ki naj bi jih storila sodnica pri vodenju postopka in katere dolžnica pavšalno očita. Preizkus pravilnosti in zakonitosti sprejetih odločitev je namreč predmet presoje instančnih organov v okviru vloženih pravnih sredstev. Ne morejo pa biti navedena dejstva razlog za izločitev sodnice v obravnavani zadevi.

6. Dolžnica glede zatrjevanih kršitev v izvršilnem postopku ne pojasni, o katerih plačanih zneskih naj ne bi bila pravilno obveščena, nepravilnosti pri vročanju sodnih pisanj pa iz spisa ne izhajajo.

7. Dolžničino ravnanje, ko je izkoristila možnost pravnega sredstva in je v vlogah vsebinsko nasprotovala odločitvam sodišča prve stopnje, ne potrjujejo njene posplošene pritožbene graje, da sodne odločbe niso bile dovolj jasne.1

8. Višina izterjevanega dolga ne nasprotuje navedbi dolžnice, da je vrsto let vestno odplačevala kredit. Izvršilni postopek v obravnavani zadevi se vodi na podlagi izpisa stanja po kreditni pogodbi št. 061104319912 z dne 30. 8. 2018 - verodostojne listine. Dolžnica tekom postopka ni konkretizirala, katera nakazila pri izpisu stanja naj ne bi bila upoštevana, v predlogih za odlog izvršbe pa je navajala, da ureja kredit za poplačilo dolga do upnice, za katero prav tako ni pojasnila, s čim naj bi jo spravila v zmoto.

9. Neizkazan je tudi očitek o skorumpiranosti javne dražbe z dne 17. 10. 2019. Ta ni samo nesubstanciran, ampak iz podatkov v spisu izhaja, da je sodnica odredbo o prodaji nepremičnine na prvi javni dražbi na podlagi dolžničinega predloga za odlog izvršbe v preteklosti že dvakrat preklicala. Javni dražbi, razpisani za dan 13. 3. 2019 in 5. 7. 2019, tako nista bili izvedeni, dolžnica pa v vmesnem času zagotovil, da bo dolg poravnala, ni uresničila.

10. Dolžnica je v predlogu za odlog izvršbe z dne 12. 6. 2019 sodnici, katere izločitev sedaj zahteva, sporočila: „edina ste, ki vam verjamem in vem da me boste uslišala“. Sodnica je odredbo o prodaji nepremičnine na dražbi nato preklicala, za kar se ji je dolžnica zahvalila v pisanju z dne 22. 7. 2019, v katerem je tudi navedla, da verjame, da je dobra sodnica. Dolžnica je, v kolikor je podvomila v pravilnost in zakonitost nadaljnjih odločitev sodnice – denimo, da ponovni predlog za odlog izvršbe zavrne in 17. 10. 2019 opravi narok za prodajo nepremičnine, imela na voljo pravna sredstva, medtem ko njeno nestrinjanje z nekaterimi odločitvami pri vodenju postopka samo po sebi še ne more vzbuditi dvoma v nepristranskost sodnice.

11. Po pojasnjenem je pritrditi ugotovitvi v izpodbijanem sklepu, da sodničino osebno prepričanje, da bo odločila pristransko, ni bilo ugotovljeno, prav tako pa na njeni strani ni okoliščin, ki bi pri razumnem človeku ustvarile dvom v njeno nepristranskost. 12. Zgolj pavšalno pritožbeno zatrjevanje dolžnice, da na Okrajnem sodišču v Mariboru niso pošteni in da sodnica, katere izločitev je zahtevala ter predsednik okrajnega sodišča, ki je o zahtevi odločil, skupaj pijeta kavo, samo po sebi ne izkazuje osebne okoliščine, ki bi vplivala na odločitev v izpodbijanem sklepu oziroma bi pri razumnem človeku vzbudila legitimen dvom v nepristranskost odločitve.

13. Upoštevaje navedeno je drugostopenjsko sodišče pritožbo, ki se zavzema za drugačno oceno razlogov, ki jih uveljavlja dolžnica v zahtevi za izločitev, kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Dolžnica je vložila pritožbe zoper sklep o odlogu z dne 16. 10. 2019, sklep o domiku z dne 18. 10. 2019 in sklep o izročitvi z dne 28. 10. 2019. O njih bo kot pristojno odločalo višje sodišče (peti odstavek 6. člena ZIZ).