Jedro

Sodišče lahko samo reši predhodno vprašanje ali pa zadevo prekine in počaka na odločitev upravnega organa.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. S sklepom opr. št. P 590/2018 je sodišče prve stopnje dne 3. decembra 2018 sklenilo, da se postopek v tej pravdni zadevi prekine do zaključka zadeve, ki teče pred Upravnim sodiščem RS pod opr. št..... Sodišče je pri svoji odločitvi uporabilo določbo 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP in 13. člen ZPP, ki urejata možnost prekinitve pravdnega postopka in o načinu odločanja o predhodnem vprašanju. Tožeča stranka je vložila tožbo, s katero zahteva, da tožena stranka z nepremičnine parc. št. ... k.o. ... odstrani tračnice dveh opuščenih železniških tirov, na njih stoječ starinski potniški vagon, betonske tirne zaključke na koncu teh tirov ter avtomatsko električno zapornico s pripadajočo opremo ter nepremičnino po odstranitvi teh predmetov, oseb in stvari prosto izroči v neposredno posest in uporabo tožeči stranki. Tožena stranka je takšnemu zahtevku nasprotovala in sicer z navedbami, da je dne 28. 7. 2018 Vlada RS izdala odločbo št...., s katero je bil sporni nepremičnin podeljen status javnega dobra - javne železniške infrastrukture, ki je v lasti RS. Tožeča stranka pa je zoper to odločbo vložila tožbo za odpravo le-te pri Upravnem sodišču RS. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da odločitev v upravnem sporu predstavlja predhodno vprašanje za odločanje v tej pravdi, katero je tožeča stranka materialnopravno opredelila kot lastninsko tožbo (rei vindicatio) po 92. členu SPZ. Pri odločanju o vrnitveni tožbi je vprašanje tožnikove lastninske pravice na stvari, predhodno vprašanje. Sodišče prve stopnje pa je nato sklenilo, da se pravdni postopek v tej zadevi prekine, ker rešitev tega vprašanja predstavlja predhodno vprašanje, ki ga sodišče ne bo reševalo samo. Navedeni pravdni postopek se bo nadaljeval po zaključku zadeve, ki teče pred Upravnim sodiščem RS.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožeča stranka po pooblaščencu. Pritožbo podaja iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb ZPP, ki jo vidi v tem, da se izpodbijane odločitve prvostopnega sodišča o prekinitvi predmetnega postopka sploh ne da preizkusiti. Sodišče ni navedlo nobenega razloga, zakaj bi to vprašanje predstavljalo predhodno vprašanje za odločitev v predmetnem sporu oziroma sploh ni pojasnilo, v čem naj bi odločitev o predmetnem sporu bila odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali ima sporna nepremičnina status javnega dobra. Za odločitev v tem sporu je namreč ključno to, da je tožeča stranka lastnica sporne nepremičnine, ki jo tožena stranka nezakonito zaseda in uporablja. O predhodnem vprašanju za ta spor, to je vprašanju lastninske pravice na sporni nepremičnini pa je že bilo pravnomočno odločeno in sicer s sodbo tega sodišča opr. št. ... z dne 25. 9. 2008. Zato ne gre za predhodno vprašanje o lastništvu. Nadalje navaja, da o lastninski pravici na sporni nepremičnini ni pristojna odločati Vlada RS v upravnem postopku in zato predmet upravnega spora ne more prestavljati predhodnega vprašanja za odločitev v tej pravdi. Vprašanje, ali ima sporna nepremičnina parc. št. ... k.o. ... status javnega dobra - javne železniške infrastrukture, torej v tem sporu sploh ne predstavlja predhodnega vprašanja. Predlaga, da se sklep razveljavi in priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila. V odgovoru na pritožbo pa navaja, da urejanje tega razmerja poteka prav na podlagi odločbe Vlade RS št.... z dne 26. 7. 2018, ki pa je predmet odločanja v upravnem sporu, tako da bo pravno stanje usklajeno z dejanskim stanjem. Posledica pa bo ureditev razmerja med tožečo in toženo stranko, vendar ne z izročitvijo v posest. Zato zmotno tožeča stranka v pritožbi ugovarja prekinitvi postopka, češ da gre za dejansko vprašanje, dejansko gre za vprašanje ali ima Republika Slovenija kot posredni posestnik pravico do te posesti.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno materialnopravno in procesnopravno obrazložilo. V točki 4. obrazložitve je pravilno zapisalo, da vprašanje ali ima sporna nepremičnina parc. št. ... (ID ...) status javnega dobra - javne železniške infrastrukture, ki je v lasti RS; to vprašanje predstavlja predhodno vprašanje po 13. členu ZPP, ki ga lahko sodišče samo reši, lahko pa prekine postopek in počaka z odločitvijo o glavni stvari, dokler predhodnega vprašanja ne reši pristojni organ. Iz spisovnega gradiva je razvidno, da je odločba Vlade Republike Slovenije št.... z dne 26. 7. 2018 dokončna, ni pa še pravnomočna, ker o njej teče upravni spor. Ker bo odločitev o tem predhodnem vprašanju sprejeta pred upravnim organom, je zato sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da samo ne more rešiti predhodno vprašanje in je zato svojo odločitev pravilno oprlo na 13. člen ZPP.

6. Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Ostale pritožbene navedbe presegajo vsebino vprašanja konkretnega predhodnega vprašanja in so zato neutemeljene za odločitev o pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka.

7. Obe pravdni stranki sta sicer priglasili pritožbene stroške, ker pa gre za procesni sklep, bodo ti stroški predstavljali nadaljnje pravdne stroške pravdnih strank in bo o njih odločeno s končno odločbo (člen 164 in 165 ZPP).